Študija raziskuje potencialno uporabo monoklonskega protitelesa proti timičnemu stromalnemu limfopoetinu kot adjuvansa pri alergijski imunoterapiji

Študija raziskuje potencialno uporabo monoklonskega protitelesa proti timičnemu stromalnemu limfopoetinu kot adjuvansa pri alergijski imunoterapiji

V nedavno objavljeni študiji v Revija za alergijo in klinično imunologijo je skupina raziskovalcev iz Združenih držav Amerike (ZDA) preučevala učinek monoklonskega protitelesa proti timičnemu stromalnemu limfopoetinu (TSLP) na učinkovitost subkutane alergenske imunoterapije (SCIT) pri bolnikih z alergijskim rinitisom.

Lernen: Auswirkungen einer Kombinationsbehandlung mit Tezepelumab und Allergen-Immuntherapie auf nasale Reaktionen auf Allergen: eine randomisierte kontrollierte Studie. Bildnachweis: Budimir Jevtic/Shutterstock

ozadje

E-knjiga Protitelesa

Zbirka najboljših intervjujev, člankov in novic zadnjega leta. Prenesite brezplačno kopijo

Alergijski rinitis prizadene velik delež prebivalstva ZDA in alergijska imunoterapija se pogosto uporablja za zdravljenje hudega alergijskega rinitisa pri bolnikih, ki niso odporni na druga farmakološka zdravljenja.

Vendar pa sta neenakomeren odziv na imunoterapijo in dolgotrajnost zdravljenja spodbudila iskanje učinkovitejših načinov imunoterapije, na primer v kombinaciji z zaviralci citokinov.

Znano je, da citokin TSLP, pridobljen iz epitelija, stimulira proizvodnjo celic T-pomočnic tipa 2 in aktivira eozinofilce, mastocite in prirojene limfoidne celice tipa 2, s čimer poveča občutljivost za alergije in vnetje. Bolnikom s hudo astmo so dajali tezepelumab, monoklonsko protitelo proti TSLP, poročali pa so o izboljšanju pljučne funkcije in splošnih izidih.

Vloga tezepelumaba pri zniževanju serumskih ravni interlevkina in imunoglobulina E (IgE) kaže na njegovo potencialno uporabo kot adjuvansa pri alergijski imunoterapiji.

O študiju

V tej študiji je ekipa izvedla dvojno slepo, s placebom nadzorovano, randomizirano preskušanje, ki je vključevalo bolnike, stare od 18 do 65 let, z vsaj dveletno klinično anamnezo zmernega do hudega alergijskega rinitisa, ki ga povzroča alergen na mačke. Za vključitev v študijo so bili potrebni pozitivni rezultati kožnega vbodnega testa z mačjim izvlečkom in nazalni izziv z mačjim alergenom. Bolniki so bili izključeni, če so predhodno prejemali mačji alergen SCIT ali so imeli med študijo kronični ali akutni sinusitis, trdovratno astmo ali sočasno alergijo.

Naključno izbrane skupine so 52 tednov prejemale enega od štirih režimov, sestavljenih iz mačjega alergena SCIT in tezepelumaba, samo mačjega alergena SCIT, tezepelumaba ali placeba, čemur je sledilo 52-tedensko obdobje opazovanja.

Med študijo so bolniki med presejanjem in na začetku, 26, 52, 78 in 104 tednov, podvrženi nazalnemu alergenu z izvlečkom mačke. Celotne ocene nosnih simptomov in najvišji pretok nosnega vdiha so zabeležili po vsakem izzivu z nosnim alergenom po petih, 15 in 30 minutah ter vsako uro do šest ur. V različnih časovnih točkah so bili izvedeni tudi kožni vbodni in intradermalni kožni testi, da bi določili odzive zgodnje in pozne faze.

Izmerjeni so bili IgE in IgG4, specifični za mačji alergen, ter skupni serumski nivo IgE. Imunski testi so izmerili serumske ravni interlevkinov (IL) 5 in 13. Končne točke so bile skupne ocene nosnih simptomov, največje meritve pretoka pri vdihu nosu in odzivi na vbodne in intradermalne kožne teste v različnih časovnih točkah. Lokalni simptomi so bili razvrščeni kot neželeni dogodki, če so motili spanje ali aktivnost.

Poleg tega je bila ribonukleinska kislina (RNA) ekstrahirana iz celic, pridobljenih s ščetkanjem nosu, in uporabljena za transkripcijsko profiliranje celotnega genoma.

Rezultati

Rezultati so pokazali pomembno zmanjšanje celotnega rezultata nosnih simptomov, ki jih povzroča izziv z nosnim alergenom, po 52 tednih pri bolnikih, zdravljenih s tezepelumabom in mačjim alergenom SCIT, v primerjavi z bolniki, zdravljenimi samo s SCIT. Čeprav površina pod krivuljo skupnih rezultatov nosnih simptomov po 104 tednih ni bila bistveno nižja za skupino, zdravljeno s tezepelumabom in SCIT, v primerjavi s skupino, zdravljeno samo s SCIT, so bile najvišje vrednosti skupnih rezultatov nosnih simptomov bistveno nižje.

Rezultati so pokazali tudi delno vzdrževanje tolerance, pri bolnikih, zdravljenih s tezepelumabom in SCIT, so se zmanjšali najvišji nosni simptomi eno leto po prenehanju zdravljenja. Za primerjavo, tekoča monoterapija SCIT je pokazala znatno izboljšanje v primerjavi s placebom, vendar se rezultati po prekinitvi zdravljenja niso ohranili.

Transkripcijsko profiliranje je razkrilo, da so bolniki, zdravljeni s tezepelumabom in SCIT, doživeli trajno znižano regulacijo genov tipa 2, povezanih z vnetjem, in spremenjene funkcije nosnih mastocitov. Pozitivni klinični učinki v skupinah za zdravljenje s tezepelumabom in SCIT so bili pomembno povezani z znižano regulacijo gena za triptazo (TPSAB1), kar je povzročilo tudi zmanjšano prisotnost proteina triptaze v nosni tekočini.

Pri bolnikih, ki so prejemali tezepelumab sam ali v kombinaciji s SCIT, se je med in po prekinitvi zdravljenja zmanjšal skupni in za mačji alergen specifični IgE. Ker so se ravni TSLP po prekinitvi zdravljenja vrnile v normalno stanje, avtorji verjamejo, da trajno znižanje ravni IgE kaže na trajen učinek blokade TSLP na celice B, ki proizvajajo IgE.

Sklepi

Na splošno so rezultati pokazali, da je učinek tezepelumaba pri zaviranju delovanja TSLP izboljšal učinkovitost in trajanje zdravljenja s SCIT pri bolnikih z alergijskim rinitisom, kar je pokazalo trajno toleranco eno leto po prekinitvi zdravljenja.

Referenca:

• Corren, J., Larson, D., Altman, MC, Segnitz, RM, Avila, PC, Greenberger, PA, Baroody, F., Moss, MH, Nelson, H., Burbank, AJ, Hernandez, ML, Peden, D., Saini, S., Tilles, S., Hussain, I., Whitehouse, D., Qin, T., Villarreal, M., Sever, M., & Wheatley, LM (2022). Auswirkungen einer Kombinationsbehandlung mit Tezepelumab und Allergen-Immuntherapie auf nasale Reaktionen auf Allergen: eine randomisierte kontrollierte Studie. Zeitschrift für Allergie und klinische Immunologie. doi: https://doi.org/10.1016/j.jaci.2022.08.029 https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0091674922013331#!

.