Družine z enim hranilcem lahko doživijo več depresivnih simptomov kot starši v družinah z dvema hranilcema

Družine z enim hranilcem lahko doživijo več depresivnih simptomov kot starši v družinah z dvema hranilcema

Nova študija univerze Umeå kaže, da družine z enim dohodkom pogosteje trpijo zaradi depresivnih simptomov kot starši v družinah z dvema dohodkoma.

Vzgoja otrok zahteva reorganizacijo poklicnega in zasebnega življenja z možnimi posledicami za duševno zdravje. V novi študiji je Anna Baranowska-Rataj, izredna profesorica sociologije na Univerzi Umeå na Švedskem, uporabila podatke iz Evropske socialne raziskave. Raziskava vključuje potrjeno različico lestvice depresije Centra za epidemiološke študije, ki je zasnovana za prepoznavanje populacij, pri katerih obstaja tveganje za razvoj depresivnih motenj. Analize so se osredotočile na 7779 partnerjev v 25 evropskih državah, starih od 20 do 50 let in s predšolskimi otroki. S pomočjo teh podatkov je Anna Baranowska-Rataj preučila, kako je delitev plačanega in neplačanega dela vplivala na psihično dobro počutje staršev.

"Nekateri pari sprejmejo specializacijo vlog, pri kateri se en partner osredotoča na plačano delo, drugi pa na neplačano delo. Takšna specializacija vlog olajša obvladovanje družinskih zahtev, obenem pa enega od staršev prikrajša za finančne in nedenarne ugodnosti, povezane z zaposlitvijo."

Rezultati kažejo, da družine z enim dohodkom pogosteje trpijo za depresivnimi simptomi kot starši v družinah z dvema dohodkoma. To je v nasprotju z idejo, da specializacija vlog ustvarja ugodne pogoje za starše z majhnimi otroki. Poudarja tudi prednosti družinskega modela dveh prejemnikov, ki obema partnerjema zagotavlja vire dohodka in nedenarne koristi, kot so časovna struktura in socialni stiki.

Javni ukrepi lahko zmanjšajo konflikt med poklicnim in zasebnim življenjem

Razlika v stopnjah depresivnih simptomov med starši v družinah z dvojnim hranilcem in družinami z moškimi se je med državami razlikovala. V državah z višjo razpoložljivostjo storitev otroškega varstva je bila razlika v duševnem zdravju večja kot v državah z manjšo razpoložljivostjo. Z drugimi besedami, prednosti družine z dvojnim preskrbovalcem v primerjavi z družino moškega hranilca so večje, če je dostopnost storitev varstva otrok večja.

Za ta vzorec je lahko več razlag. Politike varstva otrok zmanjšujejo konflikte med poklicnim in zasebnim življenjem za pare z dvojnim prejemnikom in ustvarjajo boljše možnosti za zaposlitev z več urami, kar pomeni tudi višje dohodke za zaposlene starše. Boljši potencial za zaslužek lahko zmanjša tveganje za finančne stiske in tako omeji simptome depresije v družinah z dvema prejemnikoma. Druga razlaga bi lahko bila povečanje pritiska na starše, ki ostanejo doma, da se vključijo v plačano delo.

Anna Baranowska-Rataj, izredna profesorica sociologije, Univerza Umeå, Švedska

Morda ni presenetljivo, da je študija tudi pokazala, da so imeli starši v gospodinjstvih brezposelnih najvišjo stopnjo simptomov depresije.

»Ta ugotovitev prispeva k razumevanju dolgoročnih posledic starševske delitve plačanega dela,« nadaljuje Anna Baranowska-Rataj. »Glede na to, da bodo družine najverjetneje brezposelne, ko moški, ki hrani družino, izgubi službo, prinaša specializacija vlog poleg kratkoročne prizadetosti starševskega počutja tudi dolgoročno tveganje prehoda v dvojno brezposelnost, ki je povezana s še resnejšimi težavami v duševnem zdravju.«

Ta projekt je financiral Evropski raziskovalni svet (ERC) v okviru programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 v okviru pogodbe o dodelitvi sredstev št. 802631 (HEALFAM: Učinki zaposlovanja na zdravje družinskih članov) PI. Anna Baranowska-Rataj.

Vir:

Univerza Umeå

Referenca:

Baranowska-Rataj, A., (2022) Vpliv starševske delitve dela na simptome depresije: zmerna vloga socialne politike. Acta Sociologica. doi.org/10.1177/00016993211066261.

.