Pomanjkanje zdravil: Bolniki v Peißenbergu se bojijo za svoje zdravje!

Pomanjkanje zdravil: Bolniki v Peißenbergu se bojijo za svoje zdravje!

V zadnjem času je vse več poročil o ogromnih ozkih grlih pri dobavi pomembnih zdravil v Nemčiji. To je še posebej jasno v lekarnah, kjer so pacienti pogosto razočarani pred praznimi policami. Še posebej kritično je stanje pri vitalnih zdravilih, kot je salbutamol, ki velja za ključno zdravilo za astmatike. Dr. Philipp Kircher, farmacevt v Peißenbergu in tiskovni predstavnik bavarske lekarniške zbornice, izraža zaskrbljenost glede trenutne situacije in vpliva na oskrbo bolnikov.

"Salbutamol trenutno ni na voljo v Nemčiji. Nedavno smo prejeli majhno pošiljko iz ZDA, vendar je to le kratkoročni žarek upanja," pojasnjuje Kircher. To pa ni edina težava, s katero se trenutno ubadajo farmacevti. Tudi osnovnih antibiotikov dejansko ni na voljo v zadostnih količinah. Kircherjeva lekarna je za najnujnejše potrebe prisiljena posegati po ustvarjalnih rešitvah, kot je izdelava zdravil iz tablet. »Ne gre za malenkosti, ampak za osnovna zdravila, ki so ključna za življenje bolnikov,« poudarja.

Ozadje ozkih grl

Vzroki za ta kritična ozka grla so različni. Ključni dejavnik je odvisnost od proizvodnje na Kitajskem, kjer proizvedejo okoli 90 odstotkov zdravil, potrebnih za nemški trg. »Proizvodni pogoji so tam pogosto ugodnejši, kar privabi številne proizvajalce,« pravi Kircher. Hkrati k problemu prispevata cenovni damping in pritisk zdravstvenih zavarovalnic. Farmacevti poročajo o znižanju cen tudi do 99 odstotkov, kar pomeni, da se veliko zdravil proizvaja le na Daljnem vzhodu.

Poleg tega ta odvisnost prinaša tveganja: hitro lahko nastanejo ozka grla pri dobavi, če se na Kitajskem pojavijo težave – pa naj bo to zaradi naravnih nesreč, tehničnih težav ali celo onesnaženosti okolja v tovarnah. Kircher opozarja: "Če bodo težave, bo v tej državi popolno pomanjkanje zdravil." Številna znana nemška farmacevtska podjetja so zdaj odgovorna le za pakiranje, ne pa tudi za proizvodnjo. Večina učinkovin, ki jih vsebujejo naša zdravila, prihaja iz Kitajske. Težava je tudi v tem, da nekateri proizvajalci svojih zdravil ne želijo več ponujati na nemškem trgu, ker so cene pri nas prenizke.

"To pomeni, da podjetja raje prodajajo svoja zdravila v države z višjim plačilom," pravi Kircher, ki opisuje situacijo. "Ta sistem je dotrajan in nujno potrebuje reformo." Farmacevti poskušajo umiriti razmere in iščejo alternativne vire oskrbe, vendar so procesi pogosto dolgotrajni in zapleteni. Nekatera zdravila je mogoče uvoziti le pod strogimi pogoji, kar lahko traja več ur. V tekočem letu je bilo po Kircherjevih besedah ​​registriranih že 20 milijonov dokumentiranih ozkih grl pri dostavi.

Politične reakcije in zahteve

Odzive politikov, zlasti zdravstvenega ministra prof. Karla Lauterbacha, Kircher naleti na nerazumevanje. Lauterbach je dejal, da so se ozka grla pri dostavi očitno zmanjšala ali pa niso resnična težava. Kircherjeva se ne strinja: "Realnost je drugačna. Milijoni pacientov vsak dan stojijo pred lekarnami in ne najdejo tistega, kar potrebujejo." Poziva k več realizma v politični razpravi o preskrbi z zdravili.

Posebej frustrirajoč vidik za Kircherja je pomanjkanje priznanja medicinske stroke in farmacevtov. "Z sredstvi, ki jih imamo, se trudimo po najboljših močeh. Čas je, da politiki končno ukrepajo in najdejo rešitve za te resne probleme." Poudarja, da je zadnja evropska proizvodnja antibiotikov in penicilina v Avstriji, kar bi lahko bil pozitiven primer za morebitno vrnitev k evropskim izdelkom.

"Odvisnost od proizvodnje na Kitajskem ne more in ne sme biti edina veljavna možnost za Nemčijo. Bolj se moramo osredotočiti na lastne zmogljivosti v Evropi," pojasnjuje Kircher. Pozivi k reformi obstoječega sistema so vse glasnejši, lekarne pa se še naprej borijo za to, da bi tudi v sedanjih razmerah bolnikom še naprej zagotavljale najboljšo možno oskrbo.

Za več informacij o tej temi, si oglejte aktualno poročanje na www.merkur.de.