Kombinirano zdravljenje ne upočasni radiografskega napredovanja hrbtenice pri radiografskih bolnikih z axSpA
Nova raziskava, predstavljena ta teden na ACR Convergence 2022, letnem srečanju Ameriškega koledža za revmatologijo, je pokazala, da kombinacija nesteroidnega protivnetnega zdravila in zaviralca TNF ni pomembno upočasnila radiografskega napredovanja hrbtenice pri radiografskih bolnikih z aksialnim spondiloartritisom (povzetek št. 0546). Aksialni spondiloartritis (axSpA) je kronična vnetna bolezen z dvema podskupinama: neradiografski aksialni spondiloartritis in radiografski aksialni spondiloartritis, napredovala faza bolezni. Radiografski aksialni spondiloartritis je bil prej imenovan ankilozirajoči spondilitis. V nasprotju z neradiografskim axSpA je za radiografski axSpA značilen dokaz strukturne poškodbe na rentgenskih žarkih. Glavni klinični simptomi so…

Kombinirano zdravljenje ne upočasni radiografskega napredovanja hrbtenice pri radiografskih bolnikih z axSpA
Nova raziskava, predstavljena ta teden na ACR Convergence 2022, letnem srečanju Ameriškega koledža za revmatologijo, je pokazala, da kombinacija nesteroidnega protivnetnega zdravila in zaviralca TNF ni pomembno upočasnila radiografskega napredovanja hrbtenice pri radiografskih bolnikih z aksialnim spondiloartritisom (povzetek št. 0546).
Aksialni spondiloartritis (axSpA) je kronična vnetna bolezen z dvema podskupinama: neradiografski aksialni spondiloartritis in radiografski aksialni spondiloartritis, napredovala faza bolezni. Radiografski aksialni spondiloartritis je bil prej imenovan ankilozirajoči spondilitis. V nasprotju z neradiografskim axSpA je za radiografski axSpA značilen dokaz strukturne poškodbe na rentgenskih žarkih. Glavni klinični simptom je bolečina v hrbtu z aktivnim vnetjem v sakroiliakalnih sklepih in hrbtenici ter pri nekaterih bolnikih prekomerna tvorba nove kosti, ki lahko poslabša delovanje.
Zmanjšanje kliničnega bremena in preprečevanje invalidnosti je verjetno najbolje doseči z zgodnjim in ustreznim zdravljenjem, ki je usmerjeno tako na vnetje kot na tvorbo nove kosti.”
Fabian Proft, dr. med., revmatolog in višji raziskovalec na Charité Universitätsmedizin Berlin ter glavni avtor študije
Stalna uporaba celekoksiba, selektivnega nesteroidnega protivnetnega zdravila (NSAID), je lahko povezana z manjšim radiografskim napredovanjem pri radiografskih bolnikih z axSpA. Biološka antirevmatična zdravila, ki spreminjajo bolezen (DMARD), se pogosto uporabljajo za zdravljenje visoke aktivnosti bolezni in obseg, do katerega vplivajo na strukturne poškodbe, ostaja nejasen, pravi dr. prof.
"Učinka kombiniranega zdravljenja z biološkim DMARD in nesteroidnim protivnetnim zdravilom na radiografsko napredovanje radiografskega axSpA še niso preučevali. Naš cilj je bil oceniti učinek celekoksiba v kombinaciji z biološkim DMARD. V tej študiji so zaviralec faktorja tumorske nekroze (TNFi) golimumab kombinirali s celekoksibom in ga primerjali s samim golimumabom pri progresivni strukturni poškodbi hrbtenice v dveh letih v bolniki z aktivnim radiografskim axSpA.
Primerni bolniki za to prospektivno randomizirano kontrolirano preskušanje so bili izbrani iz centrov po vsej Nemčiji. Vsi so imeli klinično diagnozo radiografskega axSpA, izpolnjevali so modificirana newyorška merila za ankilozirajoči spondilitis, imeli so visoko aktivnost bolezni kljub terapiji z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in imeli vsaj en dodaten dejavnik tveganja za radiografsko napredovanje (povišan C-reaktivni protein in/ali že obstoječe sindezmofite). [kostni izrastki znotraj hrbteničnih vezi]).
Postopek je imel dve fazi. Prvo je bilo 12-tedensko uvajalno obdobje, med katerim so udeleženci prejemali 50 mg golimumaba vsake štiri tedne. Tisti, ki so pokazali dober klinični odziv, so bili naključno enakomerno razporejeni v kombinirano skupino (400 mg dnevno celekoksiba in golimumaba) ali kontrolno skupino s samim golimumabom za 96 tednov.
Sedemindevetdeset od prvotnih 109 randomiziranih bolnikov je zaključilo študijo. Bolniki v kombinirani skupini so imeli spremembo ocene Stokeovega ankilozirajočega spondilitisa za 1,1 točke v primerjavi s spremembo 1,7 v kontrolni skupini. Trije zaslepljeni bralci so identificirali nove sindezmofite v 11 % kombinirane skupine v primerjavi s 25 % v skupini, ki je prejemala samo golimumab. Med študijo so v skupini s kombinacijo poročali o sedmih resnih neželenih dogodkih v primerjavi s petimi v kontrolni skupini. Dve sta se zgodili v obdobju uvajanja.
Na splošno opažene razlike med kombiniranim zdravljenjem in monoterapijo niso dosegle statistične pomembnosti.
»Tega nismo pričakovali,« pravi dr. profesor. »[Morda je možno, da bi] rezultati postali statistično pomembni z večjim vzorcem ali daljšim spremljanjem, npr. štirimi leti. [Toda] Na podlagi naših podatkov neprekinjenega zdravljenja z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili poleg biološkega DMARD samo za zaviranje prihodnjega radiografskega napredovanja ni mogoče na splošno priporočiti. Vendar pa bi lahko bil opazovani učinek kombiniranega zdravljenja pomemben pri bolnikih z velikim tveganjem za radiografsko napredovanja ali s preostalimi simptomi kljub zdravljenju z biološkim DMARD."
Vir:
American College of Rheumatology
.