Kot kaže študija, so mladi v vojnem območju doživeli visoko raven travm in vsakodnevnega stresa
Posttravmatska stresna motnja (PTSD), depresija in anksioznost so bili bolj verjetni med mladimi, ki so bili izpostavljeni vojni, kot med mladimi, ki živijo zunaj vojne prizadete regije v Ukrajini. Edinstvena študija raziskovalnega centra za otroško psihiatrijo Univerze v Turkuju je največja epidemiološka študija, ki uporablja standardizirane ukrepe za preučevanje vpliva rusko-ukrajinske vojne leta 2014 na duševno zdravje mladostnikov. Prečna študija je vključevala 2766 mladostnikov, ki so v času študije živeli v od vojne razdejani regiji Doneck in bolj mirni regiji Kirovograd v Ukrajini. Študija je temeljila na podatkih, zbranih od septembra 2016 do januarja 2017...

Kot kaže študija, so mladi v vojnem območju doživeli visoko raven travm in vsakodnevnega stresa
Posttravmatska stresna motnja (PTSD), depresija in anksioznost so bili bolj verjetni med mladimi, ki so bili izpostavljeni vojni, kot med mladimi, ki živijo zunaj vojne prizadete regije v Ukrajini. Edinstvena študija raziskovalnega centra za otroško psihiatrijo Univerze v Turkuju je največja epidemiološka študija, ki uporablja standardizirane ukrepe za preučevanje vpliva rusko-ukrajinske vojne leta 2014 na duševno zdravje mladostnikov.
Prečna študija je vključevala 2766 mladostnikov, ki so v času študije živeli v od vojne razdejani regiji Doneck in bolj mirni regiji Kirovograd v Ukrajini. Študija je temeljila na podatkih, zbranih od septembra 2016 do januarja 2017, več kot dve leti po prvi ruski invaziji na Ukrajino leta 2014.
Ta študija je pokazala, da so mladostniki na vojnih območjih doživeli visoko stopnjo vojne travme in vsakodnevnega stresa. "60 % mladih, ki živijo na vojnih območjih, je bilo priča oboroženim napadom, 14 % jih je bilo žrtev nasilja, 30 % pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove."
Sanju Silwal, podoktorski raziskovalec, Univerza v Turkuju, Finska
Mladi v regiji Doneck so imeli več kot štirikrat večjo verjetnost, da bodo imeli PTSM kot v regiji Kirovograd, nekaj več kot trikrat večjo verjetnost, da bodo imeli hudo anksioznost, in skoraj trikrat večjo verjetnost, da bodo imeli zmerno ali hudo depresijo.
Študija je tudi odkrila povečano stopnjo anksioznosti in depresije med mladimi, ki so živeli v regiji, ki ni bila prizadeta z vojno.
Nenasilna vojna travma lahko vpliva na duševno zdravje prav tako kot neposredno vojno nasilje
Povečano tveganje za PTSP ni bilo povezano samo z izpostavljenostjo nasilju, ampak tudi z nenasilno travmo, ki jo je povzročila vojna, vključno s prisilno preselitvijo in izgubo socialne podpore.
"Že leta 2016 je večina mladih v regiji Donecka še vedno živela s svojimi nedotaknjenimi družinami, niso izgubili družinskih članov in niso bili prisiljeni zapustiti svojih domov. Vendar pa je trenutna situacija še hujša, saj mladi po vsej Ukrajini doživljajo obsežno invazijo Rusije in številne družine so prisiljene zapustiti svoje domove. Pričakujemo lahko, da bo veliko mladih doživelo zelo visoko stopnjo psihološke stiske in mnogi bi lahko razvili duševne motnje," pravi profesor Andre Sourander z Univerze v Turkuju in nadaljuje:
"Med vojno so mladi na ključnih stopnjah svojega telesnega, čustvenega, socialnega in kognitivnega razvoja izpostavljeni grozotam, organiziranemu nasilju, izgubi socialnih omrežij in selitvi. Psihološki vpliv, ki ga bo imela vojna v Ukrajini na mlade in države, ki gostijo begunce, se morajo zavedati tudi potrebe, da jim zagotovijo pravočasne in učinkovite storitve duševnega zdravja."
Ta članek je del večje študije, ki preučuje tudi vpliv trenutnih vojnih razmer na duševno zdravje ukrajinskih otrok in mladostnikov.
Študija je bila izvedena v INVEST Research Flagship Center. INVEST je paradni konj Finske akademije in skupno raziskovalno središče Univerze v Turkuju ter Finskega inštituta za zdravje in socialno varstvo. Cilj INVEST-a je socialni državi dati nov model, ki je pravičnejši, bolje usmerjen v problemske skupine, bolj v prihodnost usmerjen ter ekonomsko in socialno vzdržen.
Vir:
Referenca:
Osokina, O., et al. (2022) Vpliv ruske invazije na duševno zdravje mladih v Ukrajini. Revija Ameriške akademije za otroško in mladostniško psihiatrijo. doi.org/10.1016/j.jaac.2022.07.845.
.