Raziskovalci odkrivajo živčni mehanizem, ki sodeluje pri učenju materinega vedenja

Raziskovalci odkrivajo živčni mehanizem, ki sodeluje pri učenju materinega vedenja

Različne bolezni, kot sta poporodna depresija ali poporodna psihoza, lahko povzročijo spremembo materinega vedenja in motijo ​​proces vezi med materjo in otrokom. V študiji je raziskovalna skupina pod vodstvom Daniele Pollak iz Centra za fiziologijo in farmakologijo na MedUni na Dunaju identificirala nevronska vezja v možganih, ki se aktivirajo pri učenju materinega vedenja. Ugotovitve, objavljene v “The EMBO Journal” lahko služijo kot osnova za razvoj terapevtskih posegov.

Kot del svoje predklinične študije so znanstveniki pod vodstvom Daniele Pollak s kliničnega oddelka za nevrofiziologijo in nevrofarmakologijo na Centru za fiziologijo in farmakologijo na MedUni na Dunaju analizirali maternalno vedenje samic miši do novorojenih mladičkov. Medtem ko so bili nevronski procesi, vključeni v razvoj materinskega skrbnega vedenja pri mišjih samicah po porodu, že opisani, je trenutna študija obravnavala vprašanje, katera možganska vezja se aktivirajo med učenjem skrbnega vedenja pri prvorodnih samicah, ki niso bile noseče.

Raziskovalci so odgovor našli v anteriornem cingularnem korteksu (ACC), predelu v prefrontalnem režnju možganov, ki je med drugim povezan s prepoznavanjem in vrednotenjem družbenih procesov ter razvojem čustvenega zavedanja. Mišji model je pokazal, da se pri samicah, ki niso bile breje ali skotene, ACC aktivira, ko pridobijo materinsko vedenje ob prvem stiku z mladiči.

Naša opažanja so pokazala, da se lahko deviške samice s ponavljajočimi se izkušnjami z mladiči naučijo materinskega vedenja, ki je popolnoma podobno obnašanju njihovih mater po rojstvu.«

Daniela Pollak, vodja projekta

Študija je pokazala, da aktivnost ACC med tem učnim procesom nadzira ekscitatorno povratno vezje, ki vključuje specifično skupino nevronov v osrednji možganski regiji (talamus).

Učenje skozi ponavljajoče se izkušnje

Materinsko vedenje je med drugim opredeljeno z občutljivostjo in odzivnostjo na signale otrokovih potreb. Pojavi se instinktivno pri skoraj vseh sesalcih in ob prvem stiku z novorojenčki takoj po rojstvu. Pri nekaterih vrstah, kot so glodalci, lahko celo živali, ki nikoli niso rodile, pokažejo materinsko skrbno vedenje do novorojenčkov. V tem primeru se skrbno vedenje, kot je vračanje preseljenih mladičev izven gnezda nazaj v območje gnezda, kjer so na toplem in zaščiteni pred plenilci, pridobi z večkratnimi izkušnjami z mladiči.

Na primer, iz opazovanj posvojiteljev vemo, da se ljudje starševskega vedenja lahko tudi naučijo. Različna patološka stanja, kot sta poporodna depresija ali poporodna psihoza, lahko povzročijo spremembe v materinem vedenju in motijo ​​proces vezi med materjo in otrokom.

"S prikazom, da je materinsko vedenje mogoče pridobiti, in identifikacijo osnovnih nevronskih vezij v možganih, ki nadzorujejo to pridobivanje, ustvarimo potencialno osnovo za razvoj terapevtskih možnosti za te klinične situacije," pravi Daniela Pollak, ki opisuje prevodno pomembnost rezultatov študije, ki so bili doseženi v sodelovanju s Tiborjem Harkanyjem iz Oddelka za molekularne nevroznanosti Centra za raziskave možganov na MedUni. Dunaj.

Vir:

Medicinska univerza na Dunaju

Referenca:

Glat, M., et al. (2022) Dodatno prefrontalno skorjsko-talamično vezje oblikuje materinsko vedenje pri deviških mišjih samicah. Časopis EMBO. doi.org/10.15252/embj.2022111648.

.