Onesnažena zemlja in voda spodbujata svetovno epidemijo bolezni srca

Onesnažena zemlja in voda spodbujata svetovno epidemijo bolezni srca

Strupene kemikalije in mikroplastika v zemlji in vodi spodbujajo svetovno krizo srčnih bolezni – vendar raziskovalci pravijo, da so rešitve dosegljive.

Študija, nedavno objavljena v revijiaterosklerozapregledal povezave med onesnaženostjo vode in tal ter zdravjem ljudi.

Čista voda in zdrava tla sta bistvena za zdravje ljudi, dobro počutje in okolje. Zdrava tla podpirajo ekosisteme s podpiranjem proizvodnje hrane, zadrževanja vode, biotske raznovrstnosti in shranjevanja ogljika. Degradacija tal ogroža zdravje 40 % svetovnega prebivalstva. Poleg tega je od leta 2021 več kot dve milijardi ljudi živelo v regijah, ki so izpostavljene vodi. Leta 2019 so bolezni, povezane z onesnaženjem, povzročile devet milijonov prezgodnjih smrti. Poleg tega je onesnaženje predstavljalo približno 268 milijonov let življenja (DALYS).

Onesnaženost zraka in tal pomembno vpliva na Dalyjeva življenjska obdobja, čeprav slednje prizadene predvsem starejše ljudi. Poleg tega onesnaženost vode povzroča umrljivost otrok. Predvsem več kot dve tretjini bolezni, povezanih z onesnaževanjem, predstavljajo nenalezljive bolezni (NCD), srčno-žilne bolezni (KVB) pa predstavljajo 60 % tega bremena. Vendar globalni akcijski načrt za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni ne vsebuje blažitve onesnaževanja okolja. Študija tudi poudarja, da lahko okoljski dejavniki, kot je onesnaženje, prevladajo nad genetskimi predispozicijami pri spodbujanju nenalezljivih bolezni, kar poudarja kritično vrzel v trenutnih zdravstvenih strategijah.

Onesnaženost tal je posledica škodljivih spojin, kot so sintetične kemikalije, težke kovine, patogeni, pesticidi, mikro/nanoplasti (MNP) in plastika, predvsem iz rudarstva, industrije, kmetijstva, slabega ravnanja z odpadki in porabe fosilnih goriv.

MNP, nastajajoča onesnaževala, sproščajo strupene dodatke, kot so ftalati in bisfenoli, ki motijo ​​​​celično delovanje in poslabšajo srčno-žilna tveganja. Prispevek poudarja, da MNP delujejo kot nosilci za druge strupene kemikalije, kar povečuje njihove škodljive učinke na zdravje srca in ožilja ter presnovo. Čeprav je onesnaženost vode in tal manj vidna kot onesnaženost zraka, ostaja kritična. Ta študija je preučila interakcijo med onesnaženostjo vode in tal ter zdravjem ljudi in poudarila KVB.

Glavni učinki onesnaževal tal na zdravje ljudi z navedbo prizadetih organov ali sistemov in onesnaževalcev, ki jih povzročajo. PCB, poliklorirani bifenili; PBDE, polibromirani difenil etri; PFA, per- in polifluoroalkilne snovi; Pops, obstojna organska onesnaževala; BTEX se nanaša na kemikalije benzen, toluen, etilbenzen in ksilen. Prirejeno po poročilu Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (ustvarjeno iz podatkov v Agenciji za registre strupenih snovi in ​​bolezni in Campanale et al.fao.org/3/cb4894en/online/src/html/chapter-04-3.html​​​​​​

Kemično onesnaženje

Onesnaženje vode in tal ogroža javno zdravje zaradi izpostavljenosti strupenim kemikalijam. Nevarne snovi vključujejo policiklične aromatske ogljikovodike, težke kovine, organska topila, pesticide ter per- in polifluorirane snovi (PFA). Težke kovine, kot so svinec, živo srebro, arzen in kadmij, povzročajo raka, nevrorazvojne motnje in srčno-žilne bolezni.

Arzen je glavni vzrok smrti, povezanih z vodo, medtem ko sta svinec in kadmij povezana z ishemično boleznijo srca in hipertenzijo. Tudi majhna izpostavljenost težkim kovinam poveča tveganje za KVB. Obstojna organska onesnaževala, kot so pesticidi, dioksini in poliklorirani bifenili, se kopičijo v tkivih in motijo ​​endokrine poti.

Bisfenol A in PFA so endokrini motilci, ki povečujejo tveganje za KVB, debelost in dislipidemijo. Endokrini motilci so prav tako vpleteni v motnje cirkadianih ritmov in presnovne homeostaze, kar prispeva k tveganju za KVB.

MNP, ki izhajajo iz plastične razgradnje, povzročajo oksidativni stres, endotelijsko disfunkcijo in aterosklerozo. Nedavne študije na ljudeh kažejo, da se MNP kopičijo na arterijskih plakih in povečujejo tveganje za srčno-žilne dogodke.

Vse več dokazov povezuje onesnaževala vode in tal s srčno-žilnimi izidi. Izpostavljenost svincu je znan vzrok za visok krvni tlak in večjo smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni. Poleg tega naj bi bile ravni svinca v krvi povezane z aterosklerozo karotidnih arterij v švedski kohorti, kar je potrdila tudi študija v Združenih državah (ZDA).

Vpliv kemičnega onesnaženja iz različnih virov na globalno breme prezgodnjih smrti. Ocenjene letne globalne smrti zaradi vseh virov kemičnega onesnaženja (A) in podjetja, ki povzročajo bolezni, povezana s temi smrtmi (B). (C) Smrti zaradi vseh kemičnih onesnaženj – razvrstitev 20 najboljših držav. Stopnje smrtnosti prebivalstva za leta smrti in invalidnosti (DALYS) za onesnaženje s svincem kot tipično onesnaževalo tal (D) in onesnaženje vode (nevaren vodni vir, vključno s kemičnimi nevarnostmi) (e), poročano za 20 reprezentativnih držav iz različnih regij Svetovne zdravstvene organizacije.​​​​​​

Ekodisruptivni vzroki za onesnaženje vode in tal

Organizacija za prehrano in kmetijstvo je poudarila ključno vlogo tal kot ponora ogljika. Vendar pa podnebne spremembe vplivajo na globalne kopenske razmere in Evropska agencija za okolje je poudarila povečana tveganja dezertifikacije, erozije, spremenjenih obalnih tal in zmanjšane vlažnosti tal zaradi dvigovanja morske gladine. Poleg tega naraščajoče temperature resno vplivajo na kmetijsko produktivnost.

Prekomerna proizvodnja moti dušikove cikle in prispeva k nastanku delcev PM2,5 in umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni. Presežek dušika iz gnojil in živine reagira z onesnaževalci, da nastanejo strupeni delci, povezani s kapi in boleznimi srca.

Krčenje gozdov s sečnjo, rudarjenjem, širjenjem kmetijstva in urbanizacijo moti ekosisteme, poslabšuje podnebne spremembe in ogroža človeške skupnosti in divje živali. Gozdovi tvorijo kritične ponore ogljika, njihovo krčenje pa sprošča toplogredne pline in zmanjšuje sposobnost planeta, da jih absorbira. Krčenje gozdov prav tako moti hidrološki cikel, kar povzroča spremembe v vzorcih padavin, poplave in suše ter pospešeno izgubo biotske raznovrstnosti.

Slabo zasnovana mesta z velikim prometom, omejenimi zelenimi površinami in industrijskimi conami povečujejo izpostavljenost onesnaženju. Mestni toplotni otoki in onesnaženi odtoki povečujejo srčno-žilna tveganja, medtem ko je sedeči življenjski slog povezan z zdravstvenimi obremenitvami, povezanimi s slabo infrastrukturo. Poleg tega neustrezno ravnanje z odpadki v urbanih območjih povzroča dolgotrajno onesnaženje tal in vode s težkimi kovinami in nevarnimi kemikalijami, kar dodatno povečuje srčno-žilna tveganja.

Skupnosti, ki se zaradi kulturnih praks, hrane in tradicionalnih zdravil zanašajo na gozdove, se soočajo z ogromnimi izzivi, vključno z nezanesljivo preskrbo s hrano, izgubo sredstev za preživetje in razseljevanjem. V Amazoniji gozdni požari pospešujejo emisije toplogrednih plinov in izgubo biotske raznovrstnosti ter dodatno destabilizirajo regionalni hidrološki sistem. Poleg tega prah v zraku nastane zaradi motenj tal zaradi gradnje, neasfaltiranih cest, vetrne erozije iz puščav in kmetijstva.

Vdihani prah povzroča vnetje, oksidativni stres ter poškodbe kardiovaskularnega in dihalnega sistema. Manjši prašni delci lahko vstopijo v krvni obtok in poslabšajo imunski odziv ter srčno-žilne bolezni. Študije so povezale izpostavljenost puščavskemu prahu z večjim tveganjem za srčno-žilne in respiratorne smrti. Ker podnebne spremembe pospešujejo dezertifikacijo, ekstremne vremenske in sušne razmere, bo prah v zraku verjetno pomembno prispeval k poslabšanju kakovosti zraka, kar upravičuje ukrepe za ublažitev.

Zaključne besede

Onesnaženost vode in prsti bistveno zmanjšuje biotsko raznovrstnost ter ogroža zdravje ljudi in ekosistem. Izpostavljenost težkim kovinam, toksinom, pesticidom, MNP in plastiki povzroča endotelijsko disfunkcijo, moteče motnje cirkadianega ritma, vnetje in oksidativni stres. MNP-ji sinergirajo s kemičnimi dodatki in poslabšajo srčno-žilne poškodbe z mehanizmi, kot sta piroptoza in aktivacija inflamasoma NLRP3. Kemična onesnaževala bi lahko delovala sinergično z drugimi dejavniki zdravja in poslabšala breme NCD. Vendar pa je zmanjšanje onesnaženosti vode in tal povezano s koristmi za zdravje srca in ožilja.

Strategije za ublažitev med drugim vključujejo omejevanje izpostavljenosti kemikalijam s čiščenjem zraka, filtriranjem vode, opustitvijo kajenja in izogibanjem kontaminirani hrani. Prispevek poudarja, da so medicinski posegi, kot so kelacijske terapije, vključno z zdravljenjem na osnovi EDTA, učinkoviti pri odstranjevanju težkih kovin, kot sta svinec in kadmij, ter zmanjševanju srčno-žilnega tveganja.

Ukrepi javnega zdravja, kot so tisti, ki so bili uspešno izvedeni v državah z visokim dohodkom za zmanjšanje izpostavljenosti svincu in kadmiju, so znatno zmanjšali smrtnost zaradi KVB. Politične pobude, kot je Zero Pollution Vision Evropske komisije, so namenjene zmanjšanju onesnaženosti na varno raven do leta 2050, medtem ko EU Soil Treaty daje prednost obnovi tal in zmanjšanju onesnaževanja.

Cilj EU je tudi preprečiti pozidavo tal, izboljšati biotsko raznovrstnost tal, zmanjšati dezertifikacijo in izboljšati zaloge organskega ogljika v tleh kot del širših ciljev obnove. Poleg tega posegi v prehrani in življenjskem slogu zagotavljajo zaščitne učinke na srce in ožilje. Čeprav onesnaženje povzroča številne bolezni, ga je mogoče preprečiti in ni stranski produkt gospodarskega razvoja, saj so države z visokim dohodkom pokazale, da lahko ponovljive in poceni rešitve nadzorujejo onesnaževanje.

Viri: