Zdravje kot ključ do rasti: Strokovnjaki pozivajo k novi smeri!

Dne 12. marca 2025 je skupina zdravstvenih delavcev v dokumentu o stališču inštituta WifOR pozvala, naj se zdravje postavi v središče političnega delovanja. Ta dokument z naslovom "Z zdravjem iz krize rasti" vidi zdravje kot osrednji steber stabilnosti in rasti.

Zdravstvena industrija bo leta 2023 predstavljala okoli 12 % bruto domačega proizvoda (BDP) in zaposlovala več kot 8 milijonov ljudi. Po poročanju časopisa je industrija pomagala ublažiti recesijo s posrednim ustvarjanjem 210,3 milijarde evrov dodane vrednosti in 2,7 milijona dodatnih delovnih mest. To poudarja, da vsak evro, vložen v zdravstveno industrijo, ustvari dodatnih 0,81 evra v nacionalnem gospodarstvu.

Pomembni vidiki zdravstvene nege

Inovacije v zdravstvu pomembno prispevajo k zmanjšanju bremena bolezni in povečanju vključenosti v družbeno življenje. Nemčija bi se torej lahko postavila kot vodilna v svetovnem zdravstvenem gospodarstvu, če bi zdravje postavila kot prednostno četrto področje javne porabe poleg prometne infrastrukture, obrambe in izobraževanja.

Preventiva je ključ do vzdržnega financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja (GKV). Prebivalci v Nemčiji v povprečju preživijo 10,82 leta svojega življenja v bolezni ali nemoči. Ukrepi za preprečevanje bolezni bi lahko pomagali odpraviti vrzeli v socialni pravičnosti. Zahtevani ukrepi vključujejo višje stopnje cepljenja, ukrepe zgodnjega odkrivanja in davčne spodbude za zdrave izdelke.

Digitalizacija zdravstva ima pomembno vlogo tudi pri povečanju učinkovitosti in inovativnosti v zdravstvenem sistemu. Telemedicina bi lahko služila kot prva kontaktna točka za paciente, kar bi prihranilo stroške in povečalo učinkovitost. Po statističnih podatkih bi se lahko Nemčija do leta 2049 soočila s pomanjkanjem do 690.000 negovalnega osebja, kar bi ogrozilo zdravstvo in gospodarstvo.

Digitalna transformacija v zdravstvu

kako gesundheitswirtschaft.at poročali, da ima Avstrija v primerjavi z mednarodnimi standardi srednjo stopnjo digitalizacije zdravstvenega sistema. Pandemija in demografske spremembe so pokazale meje obstoječih sistemov. Na digitalizacijo ne gledamo le kot na inovacijo, ampak tudi kot na nujno potrebo.

Stopnja digitalne transformacije je ključnega pomena za potencial zdravstvenega sistema. Pomanjkanje aktualnih podatkov otežuje analizo in nadzor ukrepov v kriznih razmerah. eZdravje vključuje vse elektronske aplikacije v zdravstvu, vendar manjkajo enotna definicija in jasne merske dimenzije stopnje digitalizacije.

Avstrija je na desetem mestu v indeksu digitalnega zdravja fundacije Bertelsmann. Danska velja za vodilno na področju digitalnega zdravstvenega varstva, kjer skoraj vsi ponudniki zdravstvenih storitev uporabljajo elektronske zdravstvene kartoteke, leta 2012 pa je bila po vsej državi uvedena telemedicina.

Avstrijska digitalna zdravstvena infrastruktura vključuje e-Card, ELGA in gesundheit.gv.at. Rezultati raziskave iz leta 2023 kažejo vse večjo ozaveščenost in sprejemanje ELGA v Avstriji. Načrtovane širitve vključujejo radiološke slikovne podatke in spletno naročanje za lažjo digitalno povezavo vseh ustreznih ponudnikov zdravstvenih storitev.

Strategija e-zdravja v Avstriji naj bi se izvajala do leta 2030, podprta s strani nadnacionalnih institucij, kot so WHO, OECD in EU, ki vodijo nacionalne strategije digitalizacije v zdravstvenem sektorju. EU še posebej spodbuja razvoj evropskega prostora zdravstvenih podatkov in regulativnega okvira za umetno inteligenco v zdravstvu.