MRI skeniranje razkriva, zakaj so mlade ženske izpostavljene večjemu tveganju za motnje hranjenja

MRI skeniranje razkriva, zakaj so mlade ženske izpostavljene večjemu tveganju za motnje hranjenja

Preboji! MRI skeniranjerazkrivajo skrite spremembe hipotalamusa pri mladih ženskah, osvetljujejo biološke korenine anoreksije in debelosti ter utirajo pot ciljno usmerjenemu zdravljenju.

Nedavni uvodnik, objavljen vAmerican Journal of Clinical Nutrition Razpravlja o uporabi nove tehnike slikanja za preučevanje, kako specifične strukturne značilnosti hipotalamusa vplivajo na prehranjevalno vedenje.

Nov pristop k preučevanju hipotalamusa

Ženske pogosteje razvijejo motnje hranjenja, kot je anoreksija nervoza, kot moški, zlasti v puberteti. Kljub tej nesorazmerni prisotnosti je malo raziskav preučilo vlogo ženskih možganov v nevroznanosti in psihiatriji.

Hipotalamus je majhna, heterogena možganska struktura v diencefalonu, ki uravnava homeostatske in hedonične funkcije, povezane s prehranjevalnim vedenjem. Trenutne tehnike slikanja so omejene glede njihove zmožnosti zajemanja subsegmentacije jeder v hipotalamusu. Posledično je bila večina študij o vlogi hipotalamusa opravljenih na glodavcih.

Uporaba natančnega slikanja za preučevanje nevrobioloških korenin motenj hranjenja zagotavlja kritično pot za napredek. “

V prejšnji študiji, objavljeni vRevija za klinično medicino,Raziskovalci so identificirali mikrostrukturne spremembe v hipotalamusu mladih odraslih žensk z anoreksijo nervozo in debelostjo. V ta namen je visoko občutljiva ultra visoka ločljivostT1 Kvantitativno slikanje z magnetno resonanco (MRI) je potrebno za premagovanje omejitev, povezanih s tradicionalnimi načini slikanja, ki ne morejo prikazati človeškega hipotalamusa.

Tu je bil posnet hipotalamus štiriinštiridesetih mladih žensk, od katerih jih je bilo enaindvajset z normalno težo, trinajstim z diagnozo restriktivne anoreksije nervoze in desetim se je razvila debelost. Ustrezne kontrole prilagajanja starosti so odpravile morebitne s starostjo povezane pristranskosti.

Volumen in kvantitativnoT1 Vrednosti posameznih hipotalamičnih jeder, ki so služila kot nadomestni označevalci celovitosti celice, so bile primerjane z uporabo neparametričnih testov po normalizaciji celih možganov. Izvedena je bila multivariatna nelinearna delna najmanj kvadralna analiza (NIPALS) za identifikacijo dejavnikov, povezanih z indeksom telesne mase (ITM) in motnjami hranjenja, kot so ravni grelina in leptina, parametri magnetne resonance (MRI) jeder hipotalamusa, depresija in anksioznost.

V tej multidisciplinarni strategiji so bili podatki 7T MRI iz podregij hipotalamusa premoščeni z meritvami prehranjevalnega vedenja, anksioznosti, razpoloženja ter periferne ravni hormonov lakote in sitosti.

Rezultati študije

Pridobljeni so bili volumetrični podatki in kvantitativne meritve T1 iz 50 različnih možganskih regij hipotalamusa. Bolniki z anoreksijo nervozo in v manjšem obsegu so imeli značilne razlike v para- in periventrikularnih jedrih hipotalamusa ter v povezavi vlaken v primerjavi z bolniki z normalno telesno težo.

Ugotovljeno je bilo, da imata paraventrikularna in periventrikularna jedra ključno vlogo pri prehranjevanju, kar kaže, da lahko vse mikrostrukturne spremembe v teh regijah prispevajo k patofiziologiji motenj hranjenja.

Zmanjšanje volumna je običajno povezano z atrofijo pri staranju ali nevrodegenerativnimi boleznimi. Primerjalno je povečan volumen možganov pri mlajših populacijah povezan z otekanjem ali vnetjem v nevronskih tkivih. Raziskovalci so poročali, da lahko večje podregije hipotalamusa pri ženskah prispevajo k motnjam hranjenja.

Sedanja študija je tudi predlagala morebitne osnovne mehanizme, zaradi katerih so mlajše ženske izpostavljene večjemu tveganju za razvoj motenj hranjenja. Mehansko gledano lahko večje podregije hipotalamusa, ki lahko nastanejo zaradi vnetnih procesov, povzročijo neravnovesja v porabi hrane in motnje hranjenja pri ženskah.

Pri ženskah z visokimi vrednostmi indeksa telesne mase (ITM) in anoreksijo, ki so bile povezane z resnostjo motenj hranjenja, pri ženskah z visokim indeksom telesne mase (ITM), ki so bile povezane z resnostjo motenj hranjenja.

Sklepi in prihodnji obeti

Nova tehnika slikanja nevronov, o kateri razpravljamo v tej študiji, je raziskovalcem omogočila odkritje specifičnih sprememb v regijah hipotalamusa pri mladih odraslih ženskah, ki so prispevale k njihovim motnjam hranjenja. Natančneje, ugotovljeno je bilo, da agonisti receptorjev glukagonu podobnega peptida 1 (GLP-1) ciljajo na arkuatno subnukleus hipotalamusa in izboljšajo nezdravo prehranjevalno vedenje.

V prihodnosti je treba opraviti longitudinalne študije, da bi razumeli, ali so spremembe v subregionalni velikosti hipotalamusa in kvantitativnem T1 pred pojavom simptomov. Nadaljnja analiza strukturne in funkcionalne povezanosti v podregijah hipotalamusa lahko razjasni tudi nevronske procese v razširjenih limbičnih in kortikalnih omrežjih pri bolnikih z motnjami hranjenja.

Viri: