Anksioznost močno vpliva na zaznavanje bolečine pri bolnikih z vnetno črevesno boleznijo

Anksioznost močno vpliva na zaznavanje bolečine pri bolnikih z vnetno črevesno boleznijo

Na zaznavanje bolečine pri prizadetih močneje kot pri zdravih vpliva naučen strah. To bi lahko pojasnile spremembe vzdolž osi črevesje-možgani, povezane s kroničnim vnetjem.

Mnogi bolniki z vnetno črevesno boleznijo (KVČB) med akutnimi epizodami vnetja občutijo tudi bolečine v trebuhu. Spremenjena obdelava bolečine kot odziv na strah lahko igra vlogo. Do tega zaključka je prišla raziskovalna skupina z Univerze Ruhr Bochum pod vodstvom dr. Hanne Oehlmann. S pomočjo učnega eksperimenta so raziskovalci primerjali izkušnjo bolečine zdravih ljudi in bolnikov s KVČB. Na podlagi svojih ugotovitev priporočajo razvoj prilagojenih zdravljenj, ki upoštevajo takšne psihološke mehanizme. Študija je bila objavljena 26. novembra 2025 v znanstveni reviji PAIN.

Povezava med strahom in bolečino

Dejstvo, da se simptomi, kot je bolečina v trebuhu, pogosto pojavljajo pri bolnikih z vnetno črevesno boleznijo (KVČB) tudi v obdobjih remisije bolezni, nakazuje, da k vztrajnosti bolečine prispevajo tudi drugi mehanizmi poleg akutnih vnetnih procesov. Ena od možnosti je, da se čustvena obdelava bolečine spremeni."

Dr. Hanna Öhlmann, Center za medicinsko psihologijo in translacijsko nevroznanost, Univerza Ruhr Bochum

Ključno čustvo, povezano z bolečino, je strah. Bolečine v trebuhu nakazujejo morebitno poškodbo tkiva ali bližajoče se težave s prebavili, zato hitro prepoznamo, ko se dogodki ali dražljaji pojavijo v neposredni bližini bolečine v trebuhu. Nato se začnemo bati in se izogibamo tem dražljajem – reakcija, ki nas običajno zaščiti. Vendar pa študije drugih kroničnih bolečin, kot je sindrom razdražljivega črevesja, kažejo, da je pri prizadetih bolj verjetno, da bodo razvili anksioznost, povezano z bolečino, kot pri zdravih ljudeh. "Skupaj z vztrajnim izogibanjem lahko to privede do tega, da se bolečine v trebuhu vedno bolj dojemajo kot grozeče, kar lahko posledično vodi do ohranjanja bolečine," pravi Öhlmann.

Naučiti se bati bolečine

Da bi raziskali, ali to velja tudi za bolnike s KVČB, so raziskovalci za svojo eksperimentalno študijo zaposlili 43 udeležencev. Enaindvajsetim od teh udeležencev je bil diagnosticiran ulcerozni kolitis, podtip KVČB, ki prizadene predvsem debelo črevo. Preostali udeleženci so bili zdrave kontrole.

Prvi dan študije so udeležencem na zaslonu prikazali različne simbole. En simbol je bil večkrat povezan z bolečo vročino v spodnjem delu trebuha, drugi simbol pa nikoli ni bil povezan z bolečino. Na ta način so udeleženci pridobili anksioznost, povezano z bolečino. Temu je sledila faza ugasnitve, v kateri so bili vsi simboli prikazani brez boleče stimulacije, kar je povzročilo ponovno zmanjšanje strahu, povezanega z bolečino.

Fazo izumiranja so ponovili drugi dan študije. Nato so bili udeleženci spet nepričakovano izpostavljeni boleči vročini, brez kakršnih koli vizualnih znakov. »Želeli smo preizkusiti, ali bolniki s KVČB bolečino zaznavajo drugače kot zdravi ljudje in ali je to povezano z močjo učenja strahu,« pojasnjuje Öhlmann.

Bolniki občutijo bolečino kot bolj neprijetno in intenzivno

Rezultati kažejo, da so bolniki s KVČB ugotovili, da je bolečina ob ponovni izpostavljenosti bolj neprijetna in intenzivnejša v primerjavi z zdravimi udeleženci. Močnejši strah, povezan z bolečino, pridobljen prvi dan študije, je bil povezan z bolj neprijetnim in intenzivnejšim občutkom bolečine drugi dan študije – vendar le v skupini bolnikov. Nadaljnje analize so pokazale, da je učenje strahu primarno oblikovalo zaznano neprijetnost bolečine in le posredno vplivalo na intenzivnost bolečine. Čustvena komponenta bolečine je torej odigrala pomembno vlogo.

»Zanimivo je, da bolniki s KVČB prvi dan študije niso razvili več anksioznosti, povezane z bolečino, kot zdravi udeleženci,« ugotavlja Öhlmann. "Torej ni bil drugačen sam proces učenja, temveč način, na katerega je bil strah povezan z zaznavanjem bolečine." To nakazuje, da lahko ponavljajoči se močni izbruhi vnetja skozi čas spremenijo osrednjo obdelavo bolečine v povezavi s strahom. Bolečino lahko takrat čutimo močneje, tudi če sam strah ni pretiran. To idejo dodatno podpirajo prejšnje študije, ki kažejo strukturne in funkcionalne možganske spremembe pri bolnikih s KVČB, zlasti v predelih možganov, ki sodelujejo pri obdelavi strahu in bolečine.

Posledice zdravljenja

Zdravljenje KVČB je bilo osredotočeno predvsem na obvladovanje vnetja v prebavnem traktu. Odločilno vlogo pa bi lahko igrali tudi psihološki dejavniki – kot so stres, vztrajno izogibanje ali strah, povezan z bolečino. »Zato je treba kronično bolečino v trebuhu prepoznati kot pomemben simptom bolezni in jo ustrezno zdraviti,« pravi Öhlmann. "Zlasti bolniki, ki še naprej trpijo zaradi bolečin v trebuhu kljub uspešno nadzorovanemu vnetju, lahko koristijo bolj celostni pristop. Naši podatki kažejo, da je treba psihološke pristope - kot je kognitivno vedenjska terapija, ki posebej obravnava strah in izogibanje - sistematično pregledati tudi pri drugih kroničnih vnetnih boleznih, ki so povezane z bolečino, kot je revmatoidni artritis ali endometrioza."

Viri: