Kaj je kognitivno vedenjska terapija?

Kaj je kognitivno vedenjska terapija?

Kognitivno vedenjska terapija je psihoterapevtski pristop, katerega namen je naučiti osebo novih veščin za reševanje težav, povezanih z disfunkcionalnimi čustvi, vedenjem in kognicijo, s pomočjo ciljno usmerjenega, sistematičnega pristopa. Ta naslov se uporablja na več načinov za razlikovanje med vedenjsko terapijo, kognitivno terapijo in terapijo, ki temelji na vedenjski in kognitivni terapiji. Obstajajo empirični dokazi, da je kognitivno vedenjska terapija zelo učinkovita pri zdravljenju različnih motenj, vključno z motnjami osebnosti, anksioznosti, razpoloženja, prehranjevanja, zlorabe substanc in psihotičnih motenj. Zdravljenje pogosto poteka ročno, saj se določena psihološka stanja obravnavajo s posebnimi tehnološko usmerjenimi kratkimi, neposrednimi in časovno omejenimi tretmaji.

Kognitivno vedenjsko terapijo lahko uporabljamo tako pri posameznikih kot v skupinah. Tehnike so pogosto prilagojene tudi za samopomoč. Od posameznega klinika ali raziskovalca je odvisno, ali bo bolj kognitivno usmerjen, bolj vedenjsko usmerjen ali kombinacija obojega, saj se danes uporabljajo vse tri metode. Kognitivno vedenjska terapija je nastala iz kombinacije vedenjske terapije in kognitivne terapije. Ti dve terapiji imata veliko razlik, vendar sta ugotovili podobnosti z osredotočanjem na »tukaj in zdaj« in lajšanje simptomov.

Vrednotenje kognitivno-vedenjske terapije je mnoge privedlo do prepričanja, da je učinkovitejša od psihodinamičnih zdravljenj in drugih metod. Združeno kraljestvo zagovarja uporabo kognitivno-vedenjske terapije pred drugimi metodami za številne težave z duševnim zdravjem, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, obsesivno-kompulzivno motnjo, bulimijo nervozo, klinično depresijo in sindromom kronične utrujenosti/mialgičnim encefalomielitisom. Predhodniki kognitivno-vedenjske terapije imajo svoje korenine v različnih starodavnih filozofskih tradicijah, zlasti v stoicizmu. Sodobne korenine CBT je mogoče izslediti v razvoju vedenjske terapije v dvajsetih letih 20. stoletja, razvoju kognitivne terapije v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in kasnejšem združitvi obeh terapij. Prve pristope vedenjske terapije je leta 1924 objavila Mary Cover Jones, katere delo se je ukvarjalo s strahovi, ki se niso naučili pri otrocih.

Zgodnji vedenjski pristopi so dobro delovali pri številnih nevrotičnih motnjah, ne pa toliko pri depresiji. Tudi vedenjska terapija je izgubila priljubljenost zaradi »kognitivne revolucije«. To je končno pripeljalo do tega, da je Aaron T. Beck v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil kognitivno terapijo. Prvo obliko kognitivno vedenjske terapije je razvil Arnold A. Lazarus od poznih petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta David M. Clark v Združenem kraljestvu in David H. Barlow v Združenih državah združila kognitivne in vedenjske terapije. Kognitivno vedenjska terapija vključuje naslednje sisteme: kognitivno terapijo, racionalno čustveno vedenjsko terapijo in multimodalno terapijo. Eden največjih izzivov je natančno opredeliti, kaj je kognitivno vedenjska terapija. Posamezne terapevtske tehnike se znotraj različnih pristopov k KBT razlikujejo glede na vrsto težav, ki jih zdravimo, vendar se tehnike običajno osredotočajo na naslednje:

• Führen eines Tagebuchs über wichtige Ereignisse und damit verbundene Gefühle, Gedanken und Verhaltensweisen.
• Hinterfragen und Testen von Erkenntnissen, Bewertungen, Annahmen und Überzeugungen, die möglicherweise unrealistisch und nicht hilfreich sind.
• Allmählich mit Aktivitäten konfrontiert werden, die möglicherweise vermieden wurden.
• Neue Verhaltens- und Reaktionsweisen ausprobieren.

Poleg tega se v kognitivno-vedenjski terapiji pogosto uporabljajo tudi tehnike odvračanja pozornosti, pozornosti in sprostitve. Zdravila za stabilizacijo razpoloženja se pogosto kombinirajo tudi s terapijami za zdravljenje stanj, kot je bipolarna motnja. Smernice NHS NICE Združenega kraljestva priznavajo uporabo kognitivno-vedenjske terapije pri zdravljenju shizofrenije v kombinaciji z zdravili in terapijo. Kognitivno vedenjska terapija običajno potrebuje čas, da jo bolniki učinkovito vključijo v svoje življenje. Običajno zahteva osredotočeno prizadevanje za zamenjavo disfunkcionalnega kognitivno-afektivnega vedenjskega procesa ali navade z bolj racionalnim in prilagodljivim, tudi ob prepoznavanju, kdaj in kje gredo njihovi duševni procesi po zlu. Kognitivno vedenjska terapija se uporablja v številnih različnih situacijah, vključno z naslednjimi stanji:

• Angststörungen (Zwangsstörung, soziale Phobie oder soziale Angst, generalisierte Angststörung)
• Stimmungsstörungen (klinische Depression, Major Depression, psychiatrische Symptome)
• Schlaflosigkeit (einschließlich wirksamer als das Medikament Zopiclon)
• Schwere psychische Störungen (Schizophrenie, bipolare Störung, schwere Depression)
• Kinder und Jugendliche (Symptome einer Major Depression, Angststörungen, Traumata und posttraumatischen Belastungsstörungen)
• Stottern (um ihnen zu helfen, Angst, Vermeidungsverhalten und negative Gedanken über sich selbst zu überwinden)

Kognitivno vedenjska terapija vključuje učenje osebe novih veščin za premagovanje disfunkcionalnih čustev, vedenja in spoznanj s ciljno usmerjenim, sistematičnim pristopom. Obstajajo empirični dokazi, da je kognitivno vedenjska terapija učinkovita pri zdravljenju številnih motenj, vključno z obsesivno-kompulzivno motnjo, generalizirano anksiozno motnjo, veliko depresivno motnjo, shizofrenijo, anksioznostjo in negativnimi mislimi o sebi). Glede na ogromen uspeh, ki ga je pokazala uporaba te terapije, je to zdaj eno najpomembnejših orodij, ki jih imajo raziskovalci in terapevti za zdravljenje duševnih motenj.

Navdih Gail Kirkpatrick