Odkritje bi lahko vplivalo na iskanje novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen
Alzheimerjeva bolezen je povezana z zmanjšanjem inzulinskih receptorjev v možganski mikrovaskulaturi, kar lahko prispeva k odpornosti možganov na inzulin in nastanku amiloidnih plakov, ki so eden od znakov bolezni. To je v skladu s študijo, ki jo je danes v znanstveni reviji Brain objavila ekipa z Université Laval in Rush University Medical Center v Chicagu. Delo, ki je pripeljalo do odkritja, je vodil Frédéric Calon, profesor na Fakulteti za farmacijo in raziskovalec na Inštitutu za prehrano in funkcionalna živila ter na CHU de Québec – Université Laval Research Center. Ugotovitve bi lahko podprle iskanje ...

Odkritje bi lahko vplivalo na iskanje novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen
Alzheimerjeva bolezen je povezana z zmanjšanjem inzulinskih receptorjev v možganski mikrovaskulaturi, kar lahko prispeva k odpornosti možganov na inzulin in nastanku amiloidnih plakov, ki so eden od znakov bolezni. To je v skladu s študijo, ki jo je danes v znanstveni reviji Brain objavila ekipa z Université Laval in Rush University Medical Center v Chicagu.
Delo, ki je pripeljalo do odkritja, je vodil Frédéric Calon, profesor na Fakulteti za farmacijo in raziskovalec na Inštitutu za prehrano in funkcionalna živila ter na CHU de Québec – Université Laval Research Center.
Ugotovitve bi lahko vplivale na iskanje novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen.
V teku je več kliničnih preskušanj za oceno učinkovitosti zdravil za sladkorno bolezen pri Alzheimerjevi bolezni. Naša študija kaže, da zdravilom ni treba prestopiti krvno-možganske pregrade mikrožil, da bi vplivala na odpornost možganov na insulin. Namesto tega lahko ciljajo na insulinske receptorje v možganskih mikrožilah. To širi obseg zdravil, ki bi jih lahko testirali za Alzheimerjevo bolezen.
Frédéric Calon, profesor, Fakulteta za farmacijo in raziskovalec, Inštitut za prehrano in funkcionalna živila ter raziskovalni center CHU de Québec – Université Laval
Raziskavo je omogočila longitudinalna študija, ki se je začela leta 1993 in je vključevala približno 1100 pripadnikov približno 30 verskih redov v ZDA. Udeleženci so se strinjali, da bodo opravili letno medicinsko in psihološko testiranje ter da bodo po smrti darovali svoje možgane. Članek Brain temelji na podatkih 60 umrlih ljudi, ki so sodelovali v tej obsežni študiji.
Pregled njihovih možganov je razkril naslednje:
- Insulinrezeptoren werden hauptsächlich in Blutmikrogefäßen gefunden, nicht in Neuronen, wie früher angenommen wurde.
- Alpha-B-Insulinrezeptor-Untereinheiten waren in den Mikrogefäßen von Menschen, bei denen Alzheimer diagnostiziert wurde, weniger verbreitet.
- Kognitive Testergebnisse waren bei Probanden mit weniger Alpha-B-Insulinrezeptoren in ihren Mikrogefäßen niedriger.
- Personen mit weniger Alpha-B-Insulinrezeptoren in ihren Mikrogefäßen hatten mehr Beta-Amyloid-Plaques in ihren Gehirnen.
Poskusi, ki so jih raziskovalci izvedli na transgenih miših, uporabljenih za preučevanje Alzheimerjeve bolezni, so pokazali, da se je količina receptorjev alfa-B v mikrožilah zmanjšala s starostjo in napredovanjem bolezni.
"Naši rezultati kažejo, da izguba insulinskih receptorjev alfa-B v možganski mikrovaskulaturi prispeva k možganski insulinski odpornosti in kognitivnemu upadu pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo," je dejal profesor Calon.
Ti rezultati podpirajo idejo, da je Alzheimerjeva nevrodegenerativna bolezen z močno presnovno komponento. "Presnovne motnje poslabšajo Alzheimerjevo bolezen, Alzheimerjeva bolezen pa poslabša presnovne težave. To je začaran krog," je dejal profesor Calon.
Avtorji študije so Manon Leclerc, Philippe Bourassa, Cynthia Tremblay, Vicky Caron, Camille Sugère, Vincent Emond in Frédéric Calon z Université Laval in David Bennett iz Rush University Medical Center. To delo je podprl Kanadski inštitut za zdravstvene raziskave (CIHR).
Vir:
.