Osebni pristop k presejanju ledvične bolezni pri bolnikih s T1D bi lahko omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni

Osebni pristop k presejanju ledvične bolezni pri bolnikih s T1D bi lahko omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni

Osebni pristop k presejanju ledvične bolezni pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1 (T1D) lahko skrajša čas, ko kronična ledvična bolezen (CKD) ostane neodkrita, glede na novo analizo, ki jo je izvedla Študijska skupina za epidemiologijo posegov in zapletov sladkorne bolezni, ki jo financira Nacionalni inštitut za sladkorno bolezen ter prebavne in ledvične bolezni (NIDDK), ki je del Nacionalnega inštituta za zdravje.

Ugotovitev, objavljena v Diabetes Care, je podlaga za prvi na dokazih temelječ presejalni model ledvic za ljudi s T1D.

Trenutna priporočila za presejalne preglede kronične ledvične bolezni vključujejo letno testiranje stopnje izločanja albumina v urinu (AER) za vsakogar, ki ima T1D vsaj pet let. Albumin je beljakovina, ki jo najdemo v krvi, preveč albumina v urinu pa je znak bolezni ledvic. Novi rezultati kažejo, da bi bilo mogoče presejanje VRE prilagoditi za optimizacijo pogostosti testiranja in zgodnjega odkrivanja KLB. Zlasti osebe s T1D, ki imajo nizko tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni, bi lahko manj pogosto testirali na AER, da bi zmanjšali breme in stroške, ljudi z visokim tveganjem za kronično ledvično bolezen pa bi lahko testirali pogosteje, da bi olajšali zgodnejše odkrivanje kronične ledvične bolezni.

Ljudje s T1D imajo po ocenah 50-odstotno tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni v življenju. KLB lahko napreduje v odpoved ledvic, kar zahteva dializo ali presaditev ledvice. Z uporabo več kot 30-letnih podatkov udeležencev iz AER in HbA1c (integriranega merila glukoze v krvi) 1334 udeležencev v preskušanju nadzora nad sladkorno boleznijo in zapleti (DCCT), ki ga je financiral NIDDK, in študiji opazovalne spremljajoče epidemiologije posegov in zapletov sladkorne bolezni (EDIC), je študijska skupina identificirala tri stopnje tveganja za kronično ledvično bolezen, ki so bile povezane z nadaljnjo diagnozo kronične ledvične bolezni. Nato so razvili model za oceno optimalnih intervalov presejanja za ljudi s T1D za odkrivanje kronične ledvične bolezni v najzgodnejših fazah.

Glede na ugotovitve modela:

• Menschen mit einer AER von 21-30 mg pro 24 Stunden und einem HbA1c von mindestens 9 % haben ein hohes Risiko für die Entwicklung einer CNE und könnten alle sechs Monate auf Albumin im Urin untersucht werden. Diese Screening-Häufigkeit könnte die Zeit mit unentdeckter Nierenerkrankung verkürzen, so dass geeignete Interventionen so früh wie möglich eingeleitet werden können.
• Diejenigen mit AER ≤ 10 mg pro 24 Stunden und einem HbA1c ≤ 8 % haben ein geringeres Risiko für die Entwicklung einer CKD und könnten alle zwei Jahre gescreent werden. Diese Änderung reduziert die Patientenbelastung und spart potenziell Millionen von Dollar im Vergleich zum jährlichen Screening.
• Alle anderen mit T1D ≥ 5 Jahren könnten weiterhin jährlich gescreent werden.

DCCT, ki je potekal od leta 1983 do 1993, je ugotovil, da je ohranjanje ravni krvnega sladkorja blizu normalne vrednosti pri ljudeh s T1D močno zmanjšano. Nadaljnja študija EDIC se je začela leta 1994, da bi preučila, kako sladkorna bolezen sčasoma vpliva na telo, in dolgoročne koristi zgodnjega in intenzivnega nadzora krvnega sladkorja pri razvoju kasnejših zapletov sladkorne bolezni.

Vir:

Nacionalni inštituti za zdravje

Referenca:

Perkins, B.A., et al. (2022) Optimalna pogostost presejanja albumina v urinu pri sladkorni bolezni tipa 1. Zdravljenje sladkorne bolezni. doi.org/10.2337/dc22-1420.

.