Boljši sluh in vid sta povezana z močnejšim kognitivnim zdravjem pri starejših odraslih

Boljši sluh in vid sta povezana z močnejšim kognitivnim zdravjem pri starejših odraslih

S staranjem se naše kognitivne sposobnosti slabšajo – vse težje si je zapomniti in reševati probleme v času in prostoru. Dober sluh in vid pa pozitivno vplivata na kognitivne sposobnosti pri starejših odraslih. To je razvidno iz doktorske disertacije Andree Badache iz študij invalidnosti na Univerzi Örebro.

Če starejšim zagotovimo dober sluh in vid, lahko izboljšamo njihovo neodvisnost. “

Andreea Badache

Skoraj 40 % starejših ljudi na Švedskem, starejših od 65 let, ima težave s sluhom, približno 10 % pa ima okvaro vida. V svoji diplomski nalogi Andreea Badache preučuje povezavo med kognitivnim zdravjem starejših odraslih – sposobnostjo absorbiranja, obdelave in shranjevanja informacij – ter njihovim sluhom in vidom.

»Tako naše kognitivne sposobnosti kot naš sluh in vid se sčasoma spreminjajo, povezava med njimi pa s staranjem postaja jasnejša,« pojasnjuje Andreea Badache.

To nakazuje, da lahko različni posegi, kot so slušni aparati in operacije oči, upočasnijo kognitivni upad, ki je naravni vidik staranja.

»Ti rezultati bi lahko imeli pomembne posledice za javno zdravje in oblikovalcem politik in zdravstvenim delavcem zagotovili dragocen vpogled,« pravi Andreea Badache.

Pozitiven napredek med starejšimi odraslimi na Švedskem in Danskem

Na Švedskem in Danskem se je izboljšala sposobnost starejših pri vsakodnevnih opravilih, kot so prehranjevanje, oblačenje in pospravljanje. Ta razvoj je mogoče neposredno povezati z njihovimi kognitivnimi sposobnostmi, njihovo stopnjo izobrazbe ter njihovimi bralnimi in slušnimi veščinami.

"Na primer, razširjenost slušnih in vidnih okvar je nižja med tistimi z visoko izobrazbo," pravi.

Poleg tega je okvara vida pogostejša pri ženskah kot pri moških. Nasprotno pa rezultati kažejo, da težave s sluhom v večji meri prizadenejo moške.

Kaj se šteje za uspešno staranje?

Andreea Badache je preučila tudi, kako ljudje pri 75 letih definirajo uspešno staranje. Dejavniki, ki so se jim zdeli pomembni, so bili povezani z zdravstvenimi in psihosocialnimi vidiki. Študija je pokazala tudi naklonjenost mirni in neboleči smrti.

"Ko se ljudje starajo, se njihove definicije uspešnega staranja spreminjajo. Tisti, stari 75 let in več, se na primer soočajo z drugačnimi izzivi v primerjavi s tistimi, starimi 65 let," pojasnjuje Badache.

Andreea Badache je analizirala podatke iz raziskave o zdravju, staranju in upokojitvi v Evropi (Stock). Raziskava Share je med letoma 2004 in 2017 zbirala informacije o ekonomskih, socialnih in zdravstvenih dejavnikih, ki vplivajo tako na individualno kot družbeno raven. V raziskavi so sodelovali starostniki, stari 50 let, iz 28 evropskih držav in Izraela.

Od tega jih okoli 13.000 prihaja s Švedske in okoli 10.000 z Danske.

Viri: