Dokazano je, da psi lahko zaznajo vonjave človeškega stresa

Dokazano je, da psi lahko zaznajo vonjave človeškega stresa

V nedavni študiji, objavljeni v PLUS ENA Raziskovalci so uporabili nadzorovano vohalno paradigmo, da bi ocenili, ali lahko psi razlikujejo med človeškimi vonjavami v izdihanem zraku in vzorcih znoja pred in po tem, ko so bili izpostavljeni eksperimentalno povzročenemu negativnemu psihološkemu stresu.

Studie: Hunde können zwischen menschlichen Grundgerüchen und Gerüchen psychischer Belastungen unterscheiden. Bildnachweis: smrm1977/Shutterstock

ozadje

Odziv na stres je primarni fiziološki proces, povezan z anksioznostjo, napadi panike in posttravmatsko stresno motnjo (PTSD). Glede na izjemen voh domačih psov in njihovo bližino ljudem je možno, da prek vonja zaznajo spremembe v človeški fiziologiji, kot so vohalni znaki, povezani z akutnim negativnim stresom.

Dosedanje študije so preučevale, kako psi zaznavajo psihološka stanja pri ljudeh predvsem prek čustvene okužbe, procesa, ki odraža čustvena stanja posameznikov.

Sundman et al. na primer poročali, da dolgoročne ravni kortizola domačih psov ustrezajo tistim njihovih lastnikov. Niso pa uspeli prepoznati mehanizmov, s katerimi psi zaznavajo stres svojih lastnikov. Možno je, da so psi izbrali kombinacijo verbalnih, vizualnih in vohalnih znakov. Podobno je študija D'Aniello et al. nakazuje, da lahko psi zaznajo človeška psihološka stanja predvsem preko vohalnih znakov. Druga nedavna študija Reeva et al. ugotovili, da so se usposobljeni psi za opozarjanje na zdravniško pomoč najmočneje odzvali na stres.

Vendar pa nadzorovana vohalna študija preučuje, ali lahko psi razlikujejo med vzorci človeškega vonja, vzetimi brez stresa in pod stresom.

O študiju

V tej študiji so raziskovalci uporabili paradigmo biodetekcije, da bi pokazali, kako lahko usposobljeni psi razlikujejo med vonjavami v različnih vzorcih v nadzorovanem okolju. Do danes so se te paradigme najpogosteje uporabljale v povezavi z nečloveškimi vonjavami, npr. B. amil acetat in izoamil acetat. Morda bi bilo zanimivo vključiti to vrsto paradigme v področje prepoznavanja človeških kemosignalov s strani psov.

Na daljavo so zbrali podatke od skupno 13 udeležencev. V ta namen so dostavili vzorčne komplete vsakemu udeležencu na dom, eksperimentatorji pa so izvedli protokol indukcije stresa prek Microsoft Teams ali Zoom. Udeležence so kontaktirali po elektronski pošti s sestankom in povezavo do spletne ankete.

Udeleženci so z vprašalnikom sami potrdili, da so nekadilci in vsaj eno uro pred srečanjem niso zaužili nobene hrane ali pijače razen vode ali zdravil za spreminjanje razpoloženja. Udeleženci so v anketi odgovarjali na demografska vprašanja, vključno s starostjo, spolom in etnično pripadnostjo.

Raziskovalci so pokazali, kako narediti osnovni vzorec tako, da so kos gaze obrisali na zadnji strani vratu, ga položili v vialo z oznako D1 in nato trikrat globoko izdihnili v vialo, preden so pritrdili pokrovček. Ekipa je udeležence prosila, naj opravijo nalogo mentalne aritmetike (MAT), pri kateri so šteli nazaj od 9.000 v enotah po 17 brez uporabe papirja ali pisala. Naloga je trajala tri minute, ne glede na število pravilnih odgovorov.

Ko je bilo vzorčenje končano, so udeležencem naročili, naj izpolnijo drugo mero samoocene, ki je ocenila njihove ravni stresa po opravljeni nalogi z mero samoocene, imenovano vizualna analogna lestvica (VAS). Dodatnih 40 udeležencev je izpolnilo protokol v kampusu in osebno, fiziološke meritve pa so bile dodane za 25 od 36 vzorcev. Vsi vzorci, ki so izpolnjevali merila dvostopenjskega povečanja stresa po lastni oceni iz VAS po lastni oceni ter povečanja srednjega srčnega utripa (HR) in srednjega arterijskega tlaka (krvni tlak: BP), so bili prikazani psom.

Ekipa je trenirala pse z uporabo paradigme dvofazne, treh alternativnih prisilnih izbir z naraščajočimi stopnjami težavnosti. Vonj so razlikovali med dvema osebama in nato ob dveh urah dneva pri isti osebi. Vsak pes je v vsaki seji izvedel 20 poskusov razlikovanja, da bi ocenil svojo sposobnost razlikovanja med vzorci.

V testno fazo so vstopili psi z nadpovprečno uspešnostjo 80%. Z uporabo te zaporedne metode so raziskovalci lahko zagotovili, da je kakršno koli naključno zmanjšanje uspešnosti psa v fazi testiranja posledica stresa in izhodiščnih vzorcev, ki se ne razlikujejo od psa.

Raziskovalci so izvajali strog nadzor vonjav. Na primer, zbrali so vzorce vsakega udeleženca v isti sobi v štiriminutnih intervalih, kar je zmanjšalo verjetnost, da bi psi lahko sprejeli svoje odločitve o indikaciji na podlagi hlapnih organskih spojin (HOS) v ozadju iz zraka v prostoru.

Rezultati študije

Učinkovitost psov je bila dosledno višja od naključja, v razponu od 90 % do 96,88 % na testih ločevanja, s skupno uspešnostjo 93,75 % v vseh sejah. Poleg tega so jih psi lahko razlikovali ob prvem stiku. Ob stiku s človeškimi vzorci stresa noben pes ni pokazal znakov stresa. Nasprotno, psi so bili ob prihodu na stresni test videti navdušeni in so pričakovali kliker in nagrado s hrano za pravilen alarm.

Vzorci vsakega udeleženca so se na začetku razlikovali od tistih po indukciji stresa. Psi so tudi prepoznali, da je bil osnovni vzorec (D1) drugačen od tistega, za kar so bili prej nagrajeni. Psi so uspešno opravili prvo preizkušanje vsake seje faze diskriminacije in so bili pravilno opozorjeni na stresni test v 94,44 % prvih poskusov izpostavljenosti. Med prvo izpostavljenostjo so le dvakrat lažno opozorili na osnovni vzorec. Psi so ugotovili, da je bil novi vzorec stresa (T2) enak profil vonja, kot je bil uporabljen v poskusih učenja (T1).

Sklepi

Trenutna študija je pokazala, da lahko psi samo z dihom in znojem zaznajo vonj, povezan z akutnim stresom pri ljudeh. Ta ugotovitev je postavila trdne temelje za prihodnje raziskave o čustveni okužbi, ker je potrdila, da lahko psi zaznajo vohalno komponento akutnega negativnega stresa brez vizualnih ali glasovnih znakov.

Predvsem je bila to dokazna študija, v kateri so študijski vzorci vključevali samo štiri pse; Vendar to ni vplivalo na rezultate študije. Izkazalo se je, da lahko nekateri dobro izurjeni psi uspešno razlikujejo med vzorci različnih ljudi. Poleg tega je majhno število psov lahko zaznalo razlike v vonju v izhodiščnih in stresnih vzorcih, kar nakazuje, da je razlika v vonju obstajala.

Referenca:

• Clara Wilson, Kerry Campbell, Zachary Petzel, Catherine Reeve. (2022). Hunde können zwischen menschlichen Grundgerüchen und Gerüchen psychischer Belastungen unterscheiden. PLUS EINS 2022. doi: https://doi.org/10.1371/journal.pone.0274143 https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0274143