Kakšna je povezava med izgubo spomina in vožnjo?

Kognitivne spremembe s starostjo lahko vplivajo na varnost vožnje.

Pravkar ste bili pri zdravniku in diagnosticirali so vam blago kognitivno okvaro ali Alzheimerjevo bolezen. Ali to pomeni, da ne smete voziti?

Mnogi možganski sistemi morajo med vožnjo sodelovati

Vožnja je zapletena veščina in nevarna dejavnost. Leta 2021 je v avtomobilskih nesrečah v ZDA umrlo skoraj 43.000 ljudi.

Poleg dobrega fizičnega zdravja je za vožnjo potrebno sodelovanje številnih možganskih sistemov. Del možganov, ki razmišlja, je sestavljen iz štirih parov režnjev – okcipitalnega, temporalnega, temenskega in frontalnega – v levi in ​​desni hemisferi in vsi so aktivni, ko vozite:

• Das visuelle Objektsystem in Ihrem Okzipital- und Schläfenlappen verarbeitet die Bilder, die von Ihren Augen kommen, damit Sie Autos, Fahrräder und Fußgänger unterscheiden können.
• Das visuell-räumliche System in Ihrem Okzipital- und Parietallappen bestimmt, wo sich Autos, Fahrräder und Fußgänger auf der Straße befinden, wie schnell sie sich bewegen, und sagt voraus, wo sie in wenigen Sekunden sein werden.
• Das Aufmerksamkeitssystem in Ihren Parietallappen und das Hörsystem in Ihrem oberen Temporallappen halten Sie wachsam gegenüber Autohupen und anderen Anzeichen von Gefahr.
• Das Entscheidungsfindungssystem in Ihren Frontallappen verwendet diese visuellen, auditiven, räumlichen und Bewegungsinformationen, um zu bestimmen, wie schnell Sie fahren sollten und ob Sie abbiegen müssen.
• Das motorische System in Ihren Frontallappen übersetzt diese Entscheidungen dann dahingehend, wie stark Ihr Fuß auf die Pedale tritt und ob Ihre Hände das Lenkrad drehen.

Vožnja združuje zavestno in nezavedno aktivnost možganov

»Vau,« si morda mislite, »kako naj počnem vse te dejavnosti med vožnjo in še vedno pojem ob radiu, poslušam zvočno knjigo ali se pogovarjam s prijateljem na sovoznikovem sedežu?« Odgovor je, da ko se naučite voziti, je večina vaše rutinske vožnje samodejna in nezavedna. Pravzaprav je vse več dokazov, da greste skozi večino svojih dnevnih rutin samodejno, brez kakršnega koli zavestnega nadzora nad svojimi dejanji. Zaradi tega vas lahko motenje med vožnjo povzroči, da greste v službo na avtopilotu, ko želite iti v trgovino.

Vendar pa vaš zavestni um prevzame nadzor, kadar koli situacija to zahteva. Torej, če vozite v snežnem metežu, v dežju ali po poledeneli cesti, bo vaša zavest usmerila pozornost na vašo vožnjo. Zato v teh situacijah prenehajte peti, začasno ustavite zvočno knjigo in prosite prijatelja, naj počaka minuto.

Alzheimerjeva bolezen in druge demence ovirajo vožnjo

Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence prizadenejo različne predele možganov, vključno z vsemi štirimi režnji. Zaradi tega imajo ljudje z Alzheimerjevo boleznijo pogosto motnje vida, sluha, pozornosti in sposobnosti odločanja. Vendar ni treba vsem z Alzheimerjevo boleznijo prenehati voziti. To je odvisno od splošne resnosti stanja in specifičnih kognitivnih sposobnosti, ki so prizadete.

Alzheimerjeva bolezen se začne tiho, z nabiranjem plakov in zapletov v možganih, vendar brez simptomov. Ko bolezen začne vplivati ​​na mišljenje in spomin, vendar je funkcija normalna, je dosegla stopnjo blage kognitivne okvare. Ko je funkcija oslabljena, je prišlo do stopnje demence. Če sta prizadeti samo ena ali dve zapleteni dejavnosti (kot je plačevanje računov), je Alzheimerjeva bolezen v zelo blagi fazi demence.

Ena študija je pokazala, da so imeli ljudje z Alzheimerjevo boleznijo v povprečju 0,09 prometne nesreče na leto v primerjavi z 0,04 nesreče pri zdravih odraslih enake starosti. Druga študija je pokazala, da imajo ljudje z Alzheimerjevo boleznijo v stopnjah blage kognitivne okvare in zelo blage demence podobne okvare kot 16- do 20-letni vozniki. Po eni strani imajo ljudje z Alzheimerjevo boleznijo povečano tveganje za vožnjo. Po drugi strani pa je, ko je Alzheimerjeva bolezen zelo blaga, stopnja nesreč podobna tistim pri voznikih začetnikih – skupini, ki ji kot družba dovoljujemo vožnjo z malo ali brez omejitev.

Ali naj ljudje z Alzheimerjevo boleznijo vozijo?

Ameriška akademija za nevrologijo je objavila smernice, ki zdravnikom pomagajo vedeti, kdaj naj ljudje z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami prenehajo voziti. Te smernice so bile nato potrjene z anketo negovalcev. Smernice kažejo, da zdravniki upoštevajo naslednje dejavnike, ker se tveganje za nesreče poveča, če je prisotnih več teh dejavnikov:

• Berichten Betreuer über geringe oder unsichere Fahrfähigkeiten?
• Gibt es eine Historie von Zitaten?
• Gibt es eine Vorgeschichte von Abstürzen?
• Fahren sie weniger als 60 Meilen pro Woche?
• Vermeiden sie das Autofahren in bestimmten Situationen?
• Zeigen sie Aggression oder Impulsivität beim Fahren?
• Ist ihre Wahrnehmung bei Standardtests beeinträchtigt?
• Gibt es Hinweise auf andere Faktoren, die ihre Fahrtüchtigkeit beeinträchtigen können, wie Alkoholkonsum, Medikamente, die kognitive Beeinträchtigungen, Schlafstörungen, Sehbehinderungen oder motorische Beeinträchtigungen verursachen?

Moj nasvet

Če so vam diagnosticirali motnjo spomina, prosite družinskega člana (ali bližnjega prijatelja), da se vsak mesec pelje z vami v avtu. Eden od vaših odraslih otrok bi bil najboljši. Če se vaši otroci počutijo udobno pri vožnji, to običajno pomeni, da vozijo varno.

Upoštevajte, da me ne skrbi, če zavijete narobe ali se izgubite. Če se izgubite, lahko uporabite GPS ali telefonsko aplikacijo ali pa koga vprašate za navodila. Zanima me le to, da si varen voznik in ne ogrožaš sebe ali drugih na cesti.

Kaj pa, če vaša družina meni, da vaša vožnja ni varna, vi pa verjamete, da ste dober voznik? Opravite vozniški izpit v lokalnem uradu za motorna vozila ali rehabilitacijski kliniki. To je odličen način, da svoji družini dokažete, da ste varen voznik. Če padeš na izpitu, zberi pogum in daj ključ. Vzemite taksi, uporabite aplikacijo za deljenje prevozov ali še bolje, peljite se s prijateljem.