Po raziskavi so moški biološko starejši od žensk

Po raziskavi so moški biološko starejši od žensk

Študija Univerze Jyväskylä je pokazala, da so moški biološko starejši od žensk. Opaženo razliko med spoloma je mogoče delno razložiti s pogostejšim kajenjem in večjo telesno velikostjo moških.

V zahodnem svetu se je pričakovana življenjska doba v 20. stoletju hitro podaljšala, vendar ženske še vedno živijo dlje od moških. Na Finskem ženske v povprečju živijo pet let dlje kot moški. Razlika med spoloma je bila največja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila pričakovana življenjska doba ob rojstvu za ženske skoraj deset let daljša kot za moške. Vendar se je v zadnjih desetletjih ta razlika postopoma zmanjšala. Razlika med spoloma se odraža tudi v biološki starosti, je pokazala nedavno objavljena študija.

Študija je preučevala, ali obstajajo razlike v biološki starosti med moškimi in ženskami in ali je možne razlike mogoče pojasniti z dejavniki življenjskega sloga. Te razlike so bile preučene pri mladih in starejših odraslih.

Za merjenje biološke starosti je bilo uporabljenih več epigenetskih ur. Epigenetske ure omogočajo preučevanje dejavnikov, povezanih z življenjsko dobo, v celotnem življenju posameznika. Zagotavljajo oceno biološke starosti v letih na podlagi ravni metilacije DNA, pridobljene iz vzorca krvi.

Ugotovili smo, da so moški biološko starejši od žensk enake kronološke starosti, pri starejših udeleženkah pa je razlika bistveno večja.«

Anna Kankaanpää, doktorska študentka, Gerontološki raziskovalni center in Fakulteta za šport in zdravstvene vede

Pogostejše kajenje med moškimi je pojasnilo starostno razliko med spoloma pri starejših dvojčkih, ne pa tudi pri mladih odraslih dvojčkih. Poleg tega višja višina moških pojasnjuje majhen del razlike med spoloma v obeh starostnih skupinah.

»Opazili smo razlike med spoloma v stopnji staranja, ki je ni bilo mogoče razložiti z dejavniki življenjskega sloga,« pravi Kankaanpää.

"V naši študiji smo uporabili tudi dokaj redko zasnovo študije in primerjali stopnjo staranja pri parih dvojčkov nasprotnega spola. Podobno razliko so opazili tudi pri teh parih dvojčkov. Moški brat in sestra je bil biološko približno eno leto starejši od svojega sorojenca. "Dvojčka. Ti pari so odraščali v istem okolju in si delijo polovico svojih genov. Razlika je lahko na primer posledica razlik med spoloma v »Genetskih dejavnikih in pozitivnih učinkih ženskega spolnega hormona estrogena na zdravje je mogoče razložiti,« nadaljuje Kankaanpää.

Rezultati pomagajo razumeti vedenje v življenjskem slogu in razlike med spoloma glede na biološko starost in pričakovano življenjsko dobo. Rezultati kažejo, da upad kajenja med moškimi delno pojasnjuje, zakaj se je razlika med spoloma v pričakovani življenjski dobi v zadnjih desetletjih zmanjšala.

Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z Univerzo Jyväskylä in Univerzo Helsinki. Preiskovanci so bili mlajši (21–42 let) in starejši (50–76 let) odrasli dvojčki iz finske kohorte dvojčkov. Z vprašalniki so bili ocenjeni dejavniki, povezani z življenjskim slogom, kot so izobrazba, indeks telesne mase, kajenje, uživanje alkohola in telesna dejavnost.

Raziskovalni projekt AGE-X vodi akademska raziskovalka Elina Sillanpää. Projekt je bil izveden na Fakulteti za šport in zdravstvene vede na Univerzi v Jyväskylä v sodelovanju z Inštitutom za molekularno medicino Finske (FIMM), Univerzo v Helsinkih in Metodološkim centrom za humanistične vede na Univerzi v Jyväskylä. Raziskavo so financirali Finska akademija, projekt EC GenomEUtwin ter fundacije Sigrid Juselius, Yrjö Jahnsson in Juho Vainio.

Vir:

Univerza v Jyväskylä

Referenca:

Kankaanpää, A., et al. (2022) Ali epigenetske ure ponujajo razlago za spolne razlike v življenjski dobi? Presečna študija dvojčkov. The Journals of Gerontology: Serija A. doi.org/10.1093/gerona/glab337.

.