Študija ugotavlja razlike v rojstvu otrok med rasnimi/etničnimi skupinami po stopnjah izobrazbe
V skladu z novo študijo, ki jo je soavtorica sociologinja Yale Emma Zang, temnopolte ženske v Združenih državah rodijo manj otrok kot njihove bele in latinoameriške kolegice. Študija, objavljena v reviji Population Studies, proučuje interakcijo rase, etnične pripadnosti in izobrazbe pri oblikovanju stopenj plodnosti žensk v ZDA, rojenih med letoma 1960 in 1980. Pokazala je tudi, da imajo temnopolte in latinoameriške ženske brez visokošolske izobrazbe ali manj kot srednješolske izobrazbe več rojstev kot podobno izobražene bele ženske. Med diplomanti so imele latinoameriške ženske največjo rodnost v primerjavi s temnopoltimi in...

Študija ugotavlja razlike v rojstvu otrok med rasnimi/etničnimi skupinami po stopnjah izobrazbe
V skladu z novo študijo, ki jo je soavtorica sociologinja Yale Emma Zang, temnopolte ženske v Združenih državah rodijo manj otrok kot njihove bele in latinoameriške kolegice.
Študija, objavljena v reviji Population Studies, proučuje interakcijo rase, etnične pripadnosti in izobrazbe pri oblikovanju stopenj plodnosti žensk v ZDA, rojenih med letoma 1960 in 1980. Pokazala je tudi, da imajo temnopolte in latinoameriške ženske brez visokošolske izobrazbe ali manj kot srednješolske izobrazbe več rojstev kot podobno izobražene bele ženske. Med diplomanti so imele latinoameriške ženske najvišjo rodnost v primerjavi z visokošolsko izobraženimi temnopoltimi ženskami.
"Konvencionalna modrost pravi, da rasne ali etnične neenakosti v rodnosti izginejo, ko ženske v manjšinskih skupinah dosežejo podobne ravni izobrazbe in socialno-ekonomskega statusa kot bele ženske, vendar ugotavljamo, da se vrzeli pojavljajo na vseh ravneh izobrazbe," je dejal Zang, docent sociologije na oddelku za humanistiko Yale in glavni avtor študije. »Na splošno imajo visoko izobražene ženske manj otrok kot manj izobražene ženske, vendar to ne pojasni razlik, ki smo jih odkrili med visokošolsko izobraženimi ženskami.
"Naši rezultati poudarjajo potrebo po preučevanju razlik v rojstvu otrok tako med ženskami v socialno-ekonomskem položaju kot tistimi z manj finančnimi sredstvi."
Za razliko od prejšnjih raziskav o rasi in plodnosti v Združenih državah, ki so se običajno osredotočale izključno na črno-bele ženske, je ta nova študija vključevala latinoameriške ženske, ki predstavljajo etnično skupino, ki po podatkih urada za popis prebivalstva predstavlja vsaj 19 % prebivalstva ZDA.
Za raziskavo so Zang in soavtorji Chloe Sariego, doktorica znanosti. kandidat na Oddelku za sociologijo in Anirudh Krishnan iz laboratorija Abdul Latif Jameel Poverty Action Lab sta analizirala štiri valove longitudinalnih podatkov iz Nacionalne raziskave o rasti družin (NSFG) od leta 2006 do 2017 z nacionalno reprezentativnim vzorcem 11.117 žensk. Izračunali so povprečno število otrok, ki bi jih ženske vsake rasne/etnične skupine in stopnje izobrazbe imele v svojih rodnih letih. Dodatno so analizirali delež žensk iz vsake skupine, ki so rodile enega, dva ali tri otroke.
Na splošno so ugotovili, da imajo ženske z visokošolsko izobrazbo manj otrok kot ženske brez fakultete, ne glede na raso in etnično skupino. Razlika v plodnosti med temnopoltimi in belimi univerzitetno izobraženimi ženskami je v veliki meri posledica manjšega deleža temnopoltih mater, ki rodijo drugega otroka, ugotavlja študija. Velik delež obeh skupin ima enega otroka, vendar je bil delež visokošolsko izobraženih temnopoltih mater, ki so imele drugega otroka, za več kot 10 odstotnih točk nižji od deleža belih mater, je pokazala študija. Približno 80 % visokošolsko izobraženih belk je imelo drugega otroka, medtem ko je drugega otroka imelo manj kot 70 % temnopoltih žensk s podobno izobrazbo.
Ena od možnih razlag za nižjo plodnost med visokošolsko izobraženimi temnopoltimi ženskami je, da so tako dolgo odlašale s prvim otrokom, da jim je zmanjkalo časa za dodatne otroke v rodni dobi. Vendar pa je študija našla le malo dokazov, da čas, ko se ženske odločijo imeti otroke, povzroča razlike med rasnimi/etničnimi skupinami po stopnjah izobrazbe.
Prejšnje študije so navedle možne razloge, zakaj imajo temnopolte in latinoameriške ženske brez visokošolske izobrazbe večjo plodnost kot njihove bele kolegice, je dejal Zang. Na primer, verska prepričanja in pomanjkanje dostopa do zdravstvenega zavarovanja bi lahko vplivala na to, kako manj izobražene temnopolte in latinoameriške ženske uporabljajo kontracepcijo. Zaradi strukturnega rasizma imajo temnopolte in latinoameriške ženske brez visokošolske izobrazbe tudi večjo verjetnost, da bodo doživele razmerje in ekonomsko nestabilnost kot njihove bele kolegice, je pojasnila.
Nova študija odpira več vprašanj o rasnih razlikah v plodnosti med visokošolsko izobraženimi ženskami, ki jih je treba nadalje raziskati, je dejal Zang.
Ali so razlike v plodnosti posledica tega, da se visoko izobražene temnopolte in latinoameriške ženske bolj zavedajo večjega tveganja zapletov, povezanih z nosečnostjo, v svojih rasnih skupinah, kot so spontani splav, umrljivost dojenčkov in umrljivost mater? Ali so posledica višješolsko izobraženih temnopoltih in latinoameriških žensk, ki se morajo pogosteje premikati po prostoru, vključno z delovnimi mesti, kjer prevladujejo belci, kot manj izobražene temnopolte in latinoameriške ženske, zaradi česar so previdne pri potrditvi stereotipa, da so zelo plodne? Ali obstajajo, ker visokošolsko izobraženim temnopoltim in latinskoameriškim ženskam, ki so želele drugega otroka, zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzroča kronični dolgotrajni stres, povezan z rasizmom, tega ni bilo mogoče imeti?
Emma Zang, sociologinja Yale
Rezultati študije kažejo, da se v primerjavi z belimi otroki večji delež temnopoltih in v manjši meri hispanskih otrok rodi materam z nižjo izobrazbo, manjši delež pa materam z visokošolsko izobrazbo, je dejal Zang.
"Visoko izobražene matere imajo običajno več sredstev za podporo razvoju svojih otrok in njihovih možnosti za uspeh v življenju," je dejala. "To pomeni, da so temnopolti in latinoameriški otroci nesorazmerno rojeni v družinah z manj sredstvi v primerjavi z belimi otroki, kar bi lahko poslabšalo dohodkovno in zdravstveno neenakost v naslednji generaciji."
Vir:
.