Rezultati študije poudarjajo pomen preprečevanja zgodnjih travmatičnih dogodkov

Rezultati študije poudarjajo pomen preprečevanja zgodnjih travmatičnih dogodkov

Psihične travme v otroštvu znatno povečajo tveganje za nastanek duševne motnje v odrasli dobi. Pravzaprav trikrat, glede na nedavno študijo, ki so jo vodili raziskovalci z Medicinskega raziskovalnega inštituta Hospital del Mar in je bila objavljena v reviji European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience. Študija ocenjuje 14 ocen in metaanaliz, ki so se doslej pojavile v strokovnih revijah na to temo, in prvič upošteva celoten spekter obstoječih duševnih motenj.

Skupaj analizirane študije vključujejo več kot 93.000 primerov, ki kažejo neposredno povezavo med psihološkimi travmami v pediatrični dobi in tveganjem za razvoj psihološke patologije pozneje v življenju.

To je najmočnejši dokaz doslej, da je psihološka travma resnično dejavnik tveganja za poznejši razvoj duševne motnje.«

Dr. Benedikt Amann, glavni avtor študije in raziskovalec, Mental Health Research Group, Hospital del Mar Medical Research Institute

Najpogostejše travme v otroštvu so čustvena, fizična in spolna zloraba, pa tudi čustveno ali fizično zanemarjanje in ustrahovanje, čeprav je veliko drugih. Doživljanje katere koli od teh situacij poškoduje možgane in povzroči tako telesne kot psihične posledice v obliki različnih motenj. Pri čustveni zlorabi je najpogostejša travma povezana z najbolj razširjeno motnjo v populaciji, anksioznostjo. Obstaja pa tudi povezava med travmo iz otroštva in drugimi patologijami, kot je psihoza, ki je povezana z vsemi travmami, obsesivno-kompulzivno motnjo ali bipolarno motnjo. Tveganje za razvoj mejne osebnostne motnje se poveča do 15-krat, če je bila travma izkušena v otroštvu.

E-knjiga o nevroznanosti

Zbirka najboljših intervjujev, člankov in novic zadnjega leta. Prenesite kopijo še danes

Travma v odrasli dobi je povezana tudi s štirikrat večjim tveganjem za poznejše duševne motnje. Vendar pa raziskovalci poudarjajo, da je dokazov o tovrstni patologiji manj.

Preučite zgodbo o trpečem

Glede na te rezultate Bridget Hogg, raziskovalka v bolnišnici IMIM del Mar, psihologinja in prva avtorica študije, meni, da bolniki potrebujejo pristop, ki ne upošteva le fizičnih dejavnikov, ampak tudi njihovo zgodovino. V tem smislu: "Pacienta je treba popeljati skozi njegovo življenjsko zgodbo, da resnično preučimo, kaj se mu je zgodilo. Trenutno sprašujemo, kaj ne deluje, ne pa, kaj se je zgodilo v njegovem življenju, ker to zahteva odpiranje potencialno bolečih tem, temu pa se izogiba." Študija poudarja tudi dejstvo, da lahko druge travme, kot so katastrofe, nasilne smrti ali zloraba v družini, vplivajo na ljudi in povzročijo strukturne in funkcionalne spremembe v možganih, ki odpirajo vrata prihodnjim duševnim motnjam.

Poleg tega je potek bolezni slabši pri ljudeh s to vrsto patologije, ki so utrpeli predhodno travmo. Zaradi teh razlogov dr. Amann poziva k ukrepanju. "Po eni strani moramo zdraviti psihične travme pri naših pacientih, hkrati pa se tudi politično in družbeno aktivirati ter več vlagati v preventivo. Na primer z izobraževanjem družin in programi za preprečevanje ustrahovanja je to zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek duševne motnje, tako za tiste, ki jo dobijo, kot za tiste, ki jo povzročajo," poudarja.

V tej študiji so sodelovali tudi raziskovalci iz bolnišnice Hospital de Clínicas v Porto Alegreju v Braziliji in bolnišnice Clínic v Barceloni.

Vir:

IMIM (Inštitut za medicinske raziskave bolnišnice del Mar)

Referenca:

Hogg, B., et al. (2022) Psihološka travma kot transdiagnostični dejavnik tveganja za duševne motnje: krovna meta-analiza. Evropski arhiv za psihiatrijo in klinične nevroznanosti. doi.org/10.1007/s00406-022-01495-5.

.