Študija ponuja nove vpoglede v druge melanome, ki niso posledica učinkov UV-sevanja

Študija ponuja nove vpoglede v druge melanome, ki niso posledica učinkov UV-sevanja

Skupini raziskovalcev iz Brazilije in Francije je v genomih ljudi, obolelih za kožnim melanomom, uspelo odkriti markerje, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti soncu. Članek o študiji, objavljen v Nature Communications, ponuja tudi novo razumevanje drugih melanomov, ki jih ne povzročajo učinki ultravijoličnega (UV) sevanja.

Ugotovili smo, da so bile nekatere spremembe pokazatelji preživetja bolnikov. Zahvaljujoč tem označevalcem v DNK smo lahko predvideli, ali obstaja večja ali manjša verjetnost, da bo oseba preživela.«

Anna Luiza Silva Almeida Vicente, prva avtorica

Študijo so izvedli med njenim doktorskim delom v Hospital de Amor, kot se danes imenuje bolnišnica za raka Barretos v zvezni državi São Paulo (Brazilija).

Vicente je izvedel del analize med raziskovalnim stažiranjem pri Mednarodni agenciji za raziskave raka (IARC) v Lyonu v Franciji s štipendijo FAPESP.

Študija, v kateri so sodelovali raziskovalci iz IARC, je razkrila molekularne značilnosti, ki kažejo na agresivnost in lahko usmerjajo zdravljenje.

Eden od analiziranih melanomov je bil kožni melanom, kjer je ena podvrsta povezana z izpostavljenostjo soncu, druga pa ni povezana z UV svetlobo. Ti tumorji se pojavljajo predvsem pri belcih in prizadenejo predvsem soncu izpostavljene dele kože.

Majhen del vzorcev izvira iz akralnega melanoma, ki ni povezan z UV svetlobo, je najpogostejši tip pri ljudeh s temnejšo kožo in se tvori na dlaneh in podplatih ter pod nohti. O akralnem melanomu je malo raziskav. Večina študij se osredotoča na prebivalstvo Evrope in ZDA.

"Obstajajo različni podtipi melanoma. Vsi so lahko agresivni, a pri nekaterih je agresivnost pogostejša. Obstajajo histološke značilnosti, ki jih prepoznamo pod mikroskopom, in genetske značilnosti, od katerih so nekatere znane in se uporabljajo za usmerjanje zdravljenja." Na tem področju se odpre nova pot, ki je epigenetska in upošteva prisotnost sončne svetlobe, kar vodi do sprememb, ki ne vplivajo na zaporedje DNK [tj. genetskih mutacij], temveč o tem, kako se izraža in kodira beljakovine, pomembne za normalno delovanje organizma,« je povedal Vinicius de Lima Vazquez, izvršni direktor Inštituta za izobraževanje in raziskave Hospital de Amor in predzadnji avtor članka.

Molekularne informacije

Epigenetske spremembe so posledica okoljskih dejavnikov. So reverzibilni in ne spremenijo zaporedja DNK, da bi povzročili mutacije. Vendar pa lahko spremenijo način, kako jih telo bere, in so lahko dedne.

V študiji so raziskovalci uporabili več tehnik za analizo metilacije DNK, epigenetske spremembe, ki vključuje biokemično spremembo, pri kateri se metilne skupine dodajo molekuli DNK z delovanjem encimov.

Metilacija DNA je nujen proces, vendar lahko povzroči celično disfunkcijo in raka, če je neregulirana zaradi zunanjih dejavnikov, kot je prekomerna izpostavljenost UV-svetlobi.

Raziskovalci so analizirali 112 vzorcev kožnega melanoma in 21 vzorcev akralnega melanoma. Prve so bile zbrane iz Hospital de Amor in mednarodne zbirke podatkov, ki predstavlja predvsem evropske in ameriške bolnike. Vsi vzorci akralnega melanoma so bili iz bolnišnice Barretos.

Analiza metilirane DNK je pokazala, da so kožni melanomi, ki niso povezani z izpostavljenostjo sončni svetlobi, veliko bolj podobni akralnim melanomom (na katere UV-sevanje ne vpliva in so pogostejši pri ljudeh s temno kožo) kot kožnim melanomom, ki so povezani s prekomerno izpostavljenostjo UV-svetlobi.

Ti rezultati so bili potrjeni z nižjo stopnjo preživetja pri bolnikih z akralnimi in kožnimi melanomi, ki niso povezani s sončno svetlobo, kot pri bolnikih s kožnimi melanomi, povezanimi z UV svetlobo.

"Ugotovili smo, da bi lahko ta dva tumorja, ki nista bila povezana z izpostavljenostjo soncu, klasificirali kot različne podtipe histološko, vendar sta bila molekularno zelo podobna z vidika metilacije in sta imela tudi nižje stopnje preživetja. To je pomemben del študije in ima lahko klinični pomen." imajo posledice v prihodnosti,« je dejal Vicente, ki je trenutno podoktorski raziskovalec na Kalifornijski univerzi v San Franciscu (UCSF) v ZDA.

Druga ugotovitev, ki je pritegnila pozornost raziskovalcev, je bila, da mutacij v genih BRAF, NRAS in NF1 niso opazili pri večini akralnih melanomov, čeprav so pogoste pri kožnih melanomih.

Poleg tega je bilo 28,6 % bolnikov z akralnim melanomom temnopoltih, medtem ko je le 5,6 % vzorcev kožnega melanoma iz Hospital de Amor prišlo od bolnikov s temno kožo.

Vazquez je dejal, da nekatera zdravljenja drugih vrst raka napredujejo v smeri povezovanja molekularnih informacij z prognozo in prepoznavanja bolnikov, ki se bolje odzivajo na razpoložljive terapije. To je eden od ciljev proučevanja kožnih tumorjev.

"Potrebnih je več takšnih informacij o melanomu za uporabo v vsakodnevni medicini. Študije, kot je ta, kažejo na nove smeri raziskav, ki jih je treba raziskati in utrti pot za bolj prilagojeno zdravljenje," je dejal.

Vir:

Raziskovalna fundacija São Paulo (FAPESP)

Referenca:

Vicente, ALSA, et al. (2022) Navzkrižni OMIC kožnega in akralnega melanoma razkrivajo prognostične dejavnike raka, povezane s patobiologijo in izpostavljenostjo UV. Komunikacija v naravi. doi.org/10.1038/s41467-022-31488-w.

.