Vpogled v sprejemanje užitnih žuželk pri otrocih

Vpogled v sprejemanje užitnih žuželk pri otrocih

Nedavna študija o sprejemljivosti hrane za žuželke, objavljena v Prednost pri hrani in kakovosti ugotovili, da so nekatere vrste izdelkov iz žuželk bolj priljubljene med danskimi otroki.

Lernen: Akzeptanz von Insektennahrung bei dänischen Kindern: Auswirkungen der Bereitstellung von Informationen, Nahrungsneophobie, Ekelempfindlichkeit und Arten auf die Bereitschaft, es zu versuchen. Bildnachweis: Charoen Krung Photography/Shutterstock

ozadje

Naraščajoče povpraševanje po živalskih beljakovinah je preusmerilo pozornost na alternativne vire beljakovin poleg običajnega živalskega mesa. Žuželke so že od antičnih časov uporabljali kot vir hrane. Užitne žuželke so dober vir beljakovin in služijo kot alternativa tradicionalnemu mesu. Gnus in neofobija veljata za glavni oviri pri uvajanju novejše hrane.

Dejavniki, ki vplivajo na sprejemanje hrane z žuželkami, vključujejo pripravljenost jesti, neofobijo do hrane, gnus, občutljivost, preteklo izpostavljenost, senzorične lastnosti hrane in predstavitev izdelkov na osnovi žuželk. Gnus do hrane je lahko povezan z lastnostmi izogibanja patogenom, specifičen za kulturo ali samovoljen. Zaznana kulturna neužitnost je tudi prožna ovira za sprejemanje novih živil.

Večina žuželk velja za neužitnih. Kljub temu lahko vse večja razprava o netrajnostnosti tradicionalnih virov beljakovin ponudi prostor za uvedbo živil iz žuželk v zahodno prehrano. Prednosti vključujejo varstvo okolja in trajnost.

Študija

Ta študija je bila izvedena na otrocih in preučevala učinke poučevanja treh vrst informacij: okus, zdravje in trajnostne koristi hrane iz žuželk na pripravljenost jesti hrano iz žuželk.

Namen študije je bil tudi ugotoviti razmerje med neofobijo do hrane, gnusom in značilnostmi vrst žuželk glede sprejemanja hrane žuželk ter ugotoviti, katere vrste hrane na osnovi žuželk so najbolj zaželene. Študija je zajela 181 učencev, starih od 9 do 13 let, iz danskih šol.

Vključevalo je predhodno pošiljanje spletne ankete in predavanja za študente učiteljem. Anketa je bila sestavljena iz treh delov – vprašalnika pred izpostavljenostjo, vprašalnika med izpostavljenostjo in vprašalnika po izpostavljenosti.

Rezultati

Od 181 oddanih vprašalnikov je bilo 26 diskvalificiranih. Sodelujoči učenci so prihajali iz šestih danskih šol. Od udeležencev se jih je 62 seznanilo z okusom novih živil, 71 jih je bilo obveščenih o koristih za zdravje, 48 pa jih je bilo podvrženih trajnostnemu posegu.

Vsi razen dveh udeležencev so se zavedali živil na osnovi žuželk; 49,7 % jih je celo okusilo žuželke. Večina je pokazala zmerno zanimanje za poskus hrane na osnovi žuželk pred in po posegu. V obeh skupinah so bili dečki in dekleta enaki.

Učinek posegov

Večina udeležencev je izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe čričkov v hrani. V primeru bivoljih črvov so intervencijske skupine pokazale razlike glede vzreje živine. Medtem ko je bila večina glede uporabe bivoljih črvov v hrani bodisi nevtralna (ki meji na negativno).

Na splošno se je zdelo, da je trajnostna intervencija dosegla najvišje ocene za prikaz bivoljih črvov kot sprejemljivih za živino, medtem ko je zdravstvena intervencija dosegla najnižje ocene. Vendar poseg v okus ni povzročil pomembnejših nesoglasij. Poleg tega je bil mokasti črv pri obeh merilih ocenjen višje.

Učinek neofobije

Glede na orodje za testiranje neofobije hrane (FNTT) je bilo ugotovljeno, da so dečki bolj neofilični kot dekleta. Zdi se, da se FNTT ni razlikoval med populacijami ali intervencijskimi skupinami; vis, otroci iz različnih šol ali razredov. Vendar pa je obstajala močna negativna korelacija rezultatov FNTT z WTT pred in po posegu.

Učinek občutljivosti gnusa

Lestvica gnusa proti hrani (FDS) udeležencev je pokazala, da so imeli udeleženci večjo občutljivost na gnus. FDS se ni razlikoval glede na spol, niti ni bilo razlik med intervencijskimi skupinami. Poleg tega FDS ni bil povezan s KTT.

Korelacija FDS s FNTT je bila nepomembna. Podoba celega črička je dobila nižjo hedonistično oceno kot slika bivoljega črva. Piškoti so prejeli preveč nevtralno hedonistično oceno, beljakovinske ploščice, hrustljavi kruhki, burgerji in čips iz moke čričkov pa ne. Najnižjo oceno je dobil falafel, drugo najnižjo oceno pa celi črički.

Zlasti 43 otrok je bilo razvrščenih kot neofiliki; Ugotovljeno je bilo, da je 89 nevtralnih, 47 pa jih je bilo diagnosticiranih kot neofobičnih. Neofobična kategorija je imela pomemben vpliv na hedonistični odziv, ki je imel nižje ocene hedonizma kot neofilni segment.

Udeleženci so zaznali primernost žuželk kot sestavin živil – žuželke v piškotih – so prejeli višje ocene, sledijo pa čips in burgerji, ki vsebujejo žuželke. Te tri kategorije so bile ocenjene nad nevtralno v smislu primernosti kot hrana. Po drugi strani so bile beljakovinske ploščice, falafel, hrustljavi kruhki in čokoladne ploščice s sestavinami žuželk ocenjene pod nevtralno oceno, pri čemer je falafel dobil najnižjo oceno.

Zaključek

Rezultati so potrošnikom zagotovili vpogled v užitne žuželke med otroki. V povprečju danski otroci niso imeli pomislekov, da bi poskusili hrano iz žuželk. Poleg tega bi ozaveščanje otrok o prednostih hrane iz žuželk lahko povečalo njihovo pripravljenost, da jo poskusijo.

Referenca:

• Erhard, A. et al. (2022) „Akzeptanz von Insektennahrung bei dänischen Kindern: Auswirkungen der Bereitstellung von Informationen, Nahrungsneophobie, Ekelempfindlichkeit und Arten auf die Bereitschaft, es zu versuchen“, Lebensmittelqualität und -präferenz, p. 104713. doi: 10.1016/j.foodqual.2022.104713. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0950329322001884

.