Nasilna televizija v predšolskih letih povzroči kasnejša tveganja za psihološko okvaro

Nasilna televizija v predšolskih letih povzroči kasnejša tveganja za psihološko okvaro

Glede na novo študijo, ki jo je vodila Linda Pagani, profesorica na Šoli za psiho-izobraževanje na Université de Montréal, lahko gledanje nasilne televizije v predšolskih letih poleti pred začetkom srednje šole povzroči poznejše tveganje za psihološke in akademske okvare.

Študija je bila objavljena v Journal of Developmental and Behavioral Pediatrics.

Do zdaj "ni bilo jasno, v kolikšni meri lahko izpostavljenost običajno nasilni vsebini zaslona v zgodnjem otroštvu - posebej kritičnem času v razvoju možganov - napove kasnejšo psihološko stisko in akademska tveganja," je dejal Pagani.

"Prepoznavanje zgodnjih spremenljivih dejavnikov, ki vplivajo na otrokovo kasnejše dobro počutje, je pomemben cilj za zdravstvene pobude posameznika in skupnosti, psihološka prilagoditev in akademska motivacija pa sta bistvena elementa za uspešen prehod v adolescenco," je dodala.

Zato smo želeli videti dolgoročne učinke tipične nasilne izpostavljenosti zaslonu pri predšolskih otrocih na normalen razvoj na podlagi več ključnih kazalnikov prilagajanja na adolescenco do 12. leta.«

Linda Pagani, profesorica, Šola za psihoedukacijo, Université de Montréal

Da bi to naredili, je Paganijeva s svojo ekipo preučila nasilne vsebine na zaslonu, o katerih so starši poročali pri svojih otrocih med tremi leti in pol in štirimi leti in pol, nato pa izvedli nadaljnjo raziskavo, ko so bili otroci stari 12 let.

Zabeleženi sta bili dve prijavi

Pri spremljanju sta bili zabeleženi dve poročili: prvič, kar so rekli učitelji, da so jih opazovali, in drugič, kar so otroci sami, zdaj ob koncu 6. razreda, opisali kot svoj psihološki in akademski napredek.

»V primerjavi s svojimi istospolnimi vrstniki, ki niso bili izpostavljeni nasilni vsebini na zaslonu, je bilo pri fantih in dekletih, ki so bili izpostavljeni tipični nasilni vsebini na televiziji, večja verjetnost, da bodo kasneje doživeli povečanje čustvene stiske,« je dejal Pagani.

"Prav tako so doživeli upad v angažiranosti v razredu, akademski uspešnosti in akademski motivaciji do konca šestega razreda," je dodala.

"Za mlade je prehod v srednjo šolo ključna faza v njihovem razvoju med odraščanjem. Občutek žalosti in strahu ter akademska ogroženost otežijo njihov položaj."

Pagani in soavtorici Jessica Bernard in Caroline Fitzpatrick so prišli do svojih zaključkov po preučitvi podatkov iz skupine otrok, rojenih leta 1997 ali 1998, ki so del Quebeške longitudinalne študije o razvoju otrok, ki jo koordinira Institut de la statistique du Québec.

Pregledanih je bilo skoraj 2000 otrok

Skupno so v raziskavi o nasilni televiziji v predšolski dobi sodelovali starši 978 deklic in 998 fantov. Pri 12 letih so otroci in njihovi učitelji ocenjevali otrokovo psihosocialno in akademsko uspešnost, motivacijo in sodelovanje pri dejavnostih v razredu.

Paganijeva ekipa je nato analizirala podatke, da bi ugotovila pomembno povezavo med težavami s temi vidiki in nasilno vsebino, ki so ji bili izpostavljeni v predšolski dobi, pri čemer je poskušala upoštevati čim več možnih pristranskosti in zmedenih vplivov.

"Naš cilj je bil odpraviti kakršna koli že obstoječa stanja pri otrocih ali družinah, ki bi lahko zagotovila alternativno razlago ali drugačno osvetlila naše rezultate," je dejal Pagani.

Gledanje televizije je pogosta zabava v zgodnjem otroštvu in nekateri otroci v študiji so bili izpostavljeni nasilju, drugi pa ne.

Psihološke in akademske okvare pri otrocih so vse večja skrb delavcev v izobraževanju in javnem zdravstvu. Po mnenju Paganija so težave pri vstopu v srednjo šolo zakoreninjene v zgodnjem otroštvu.

Identificirajte se z izmišljenimi liki

"Predšolski otroci se ponavadi poistovetijo z liki na televiziji in vse, kar vidijo, vidijo kot resnično," je dejala. »Še posebej so dovzetni za šaljive upodobitve poveličenih junakov in zlikovcev, ki uporabljajo nasilje kot opravičljivo sredstvo za reševanje težav.

"Ponavljajoča se izpostavljenost hitrim, adrenalinskim akcijskim sekvencam in očarljivim posebnim učinkom," je dodala, "bi lahko okrepila prepričanja, stališča in vtise, da je običajno nasilje 'normalno' v družbenih interakcijah. Neuspeh pri učenju osnovnih socialnih veščin lahko oteži prilagajanje v šoli."

Bernard je dodal: »Tako kot doživljanje nasilja v resničnem življenju lahko ponavljajoča se izpostavljenost sovražnemu in nasilnemu svetu, ki ga naseljujejo včasih groteskna bitja, povzroči tesnobo in stres ter povzroči, da ti otroci družbo dojemajo kot nevarno in strašljivo.

"In to lahko vodi v običajno pretirano reakcijo v dvoumnih družbenih situacijah."

Nadaljevala je: "V predšolskih letih je število ur na dan omejeno in bolj ko so otroci izpostavljeni agresivnim interakcijam (na zaslonih), bolj se jim zdi normalno, da se tako obnašajo."

Pagani je dodal: "Vendar jim lahko izpostavljenost primernejšim socialnim situacijam pomaga razviti bistvene socialne veščine, ki bodo kasneje uporabne in bodo na koncu igrale ključno vlogo pri njihovem osebnem in ekonomskem uspehu."

Vir:

Univerza v Montrealu

.