Vključevanje družine v zdravljenje psihoze vodi k boljšim izidom bolnikov, kažejo raziskave
Vključevanje družine v zdravljenje psihoze vodi do boljših rezultatov zdravljenja, glede na nove raziskave Bostonskega medicinskega centra. Raziskovalci, objavljeni v ScienceDirect, poudarjajo, da lahko učenje uporabe komunikacijskih veščin za motivacijski intervju pomaga skrbnikom zmanjšati konflikte in izražena čustva ter izboljšati pripadnost. Raziskave so pokazale, da lahko družine, ki razumejo naravo simptomov psihoze in intervencije, podpirajo privrženost zdravljenju z zagotavljanjem instrumentalne podpore z nalogami, kot so načrtovanje in vožnja na sestanke, izpolnjevanje receptov in komuniciranje s ponudniki o simptomih ali vedenju. Cilj je ...

Vključevanje družine v zdravljenje psihoze vodi k boljšim izidom bolnikov, kažejo raziskave
Vključevanje družine v zdravljenje psihoze vodi do boljših rezultatov zdravljenja, glede na nove raziskave Bostonskega medicinskega centra. Raziskovalci, objavljeni v ScienceDirect, poudarjajo, da lahko učenje uporabe komunikacijskih veščin za motivacijski intervju pomaga skrbnikom zmanjšati konflikte in izražena čustva ter izboljšati pripadnost.
Raziskave so pokazale, da lahko družine, ki razumejo naravo simptomov psihoze in intervencije, podpirajo privrženost zdravljenju z zagotavljanjem instrumentalne podpore z nalogami, kot so načrtovanje in vožnja na sestanke, izpolnjevanje receptov in komuniciranje s ponudniki o simptomih ali vedenju.
Cilj ni, da medicinska sestra postane terapevt za osebo s psihozo, temveč da se nauči in uporablja komunikacijske strategije, ki temeljijo na motivacijskem intervjuju, da zmanjša izražena čustva in igra učinkovitejšo vlogo pri povezovanju osebe s psihozo z ustreznimi kliničnimi storitvami.
Z rezultati te študije upamo, da bomo razumeli, kako lahko podporno domače okolje izboljša rezultate zdravljenja pri vseh diagnozah.«
Emily R. Kline, dr. med., direktorica psiholoških služb v programu Wellness and Recovery After Psychosis v Boston Medical Center in izredna profesorica psihiatrije na bostonski univerzi Chobanian & Avedisian School of Medicine
Študija je pilotno randomizirano kontrolirano preskušanje, ki preizkuša učinke motivacijskega intervjuja za ljubljene (MILO), kratke peturne psihopedagoške intervencije za negovalce, na vzorcu družinskih članov posameznikov z zgodnjo stopnjo psihoze. Z uporabo randomizirane navzkrižne zasnove so bili negovalci randomizirani tako, da so prejeli bodisi neposreden družinski motivacijski razgovor bodisi šesttedenski nadzorni pogoj čakalne vrste – vsi udeleženci so na koncu prejeli intervencijo.
Rezultati te študije so pokazali, da so udeleženci negovalcev občutili velike in pomembne izboljšave v dobrem počutju negovalcev, samoučinkovitosti negovalcev, družinskih konfliktih in izraženih čustvih. Sčasoma ni bilo sprememb v privrženosti bolnikov, kot so poročali negovalci. V primerjavi s čakalnim seznamom je MILO pomembno vplival na družinske konflikte in izražena čustva, trendni učinek na zaznani stres in ni vplival na starševsko samoučinkovitost ali upoštevanje zdravljenja. Raziskovalci verjamejo, da lahko intervencije, ki vključujejo in svetujejo družinskim članom, izboljšajo rezultate bolnikov z ustvarjanjem manj stresnega in bolj podpornega domačega okolja.
Vir:
Referenca:
Kline, E.R., et al. (2022) Motivacijski intervju za družinske člane: Naključno kontrolirano preskušanje kratkega tečaja usposabljanja za negovalce psihoze prve epizode. Raziskave shizofrenije. doi.org/10.1016/j.schres.2022.10.005.
.