Raziskovalna skupina identificira prej neznano sposobnost avtonomnega živčnega sistema

Raziskovalna skupina identificira prej neznano sposobnost avtonomnega živčnega sistema

Avtonomni živčni sistem je znan kot nadzorni center za nehotene fizične procese, kot sta srčni utrip in dihanje. Raziskovalna skupina z Univerzitetne klinike za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo na MedUni na Dunaju je v okviru svoje študije, nedavno objavljene v Journal of Neuroscience, odkrila, da ima ta del živčnega sistema tudi sposobnost spontane obnovitve mišične funkcije po poškodbi živca. Njihove ugotovitve so lahko podlaga za izboljšanje in razvoj posegov za zdravljenje lezij živcev.

Raziskovalna skupina, ki sta jo vodila Vlad Tereshenko in Oskar Aszmann iz kliničnega laboratorija za bionično rekonstrukcijo okončin na univerzitetni kliniki za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo na MedUni na Dunaju, je v svojih predkliničnih raziskavah obraznih živcev in mišic odkrila ta vidik interakcije med živci in mišicami, ki prej ni bil znan znanosti. Ko je živec poškodovan ali odrezan, ne more več nadzorovati motorične funkcije obraznih mišic, kar pri živalskih modelih vodi do paralize obraza.

E-knjiga o nevroznanosti

Zbirka najboljših intervjujev, člankov in novic zadnjega leta. Prenesite brezplačno kopijo

V nekaterih primerih so znanstveniki opazili spontano okrevanje mišične funkcije dni ali tednov po poškodbi živca. Z inovativnimi, kompleksnimi tehnikami jim je uspelo dokazati, da avtonomni živčni sistem tako rekoč prevzame funkcijo poškodovanega živca. "Do zdaj se nismo zavedali, da lahko avtonomni živčni sistem nadzoruje mišično motorično funkcijo z živčnimi impulzi. Kot smo videli v naših poskusih, parasimpatična živčna vlakna tvorijo nove funkcionalne nevromuskularne sinapse. Mišična vlakna so spremenjena in s tem se spremenijo fiziološke lastnosti avtonomno reinnerviranih mišic," pravi prvi avtor Vlad Tereshenko, ki opisuje osrednje rezultate študije.

Potencialni igralec pri rekonstrukciji živcev

Po poškodbi ali določenih boleznih lahko živci začasno ali trajno izgubijo sposobnost zagotavljanja motoričnega nadzora nad mišicami. Uveljavljeni koncepti terapije, kot so premestitve živcev ali presaditve živcev, so zdaj na voljo za odpravo nastalih motoričnih pomanjkljivosti. Vendar pa lahko na klinične rezultate vpliva več dejavnikov, kot so: B. počasna regeneracija živcev ali pomanjkanje donorjevih živcev. "Z identifikacijo te prej neznane sposobnosti avtonomnega živčnega sistema smo odkrili novega potencialnega akterja pri rekonstrukciji živčevja. Rezultati naše študije lahko torej pomagajo izboljšati obstoječe terapevtske ukrepe in razviti nove," pravi Vlad Tereshenko, ki gleda v prihodnost. Nadaljnje študije bi morale poglobiti naše znanje o tem novem vidiku živčno-mišičnega sistema. Med drugim je treba razjasniti, ali in kako je mogoče kirurško prestaviti avtonomna živčna vlakna, da bi začasno ali trajno obnovili delovanje mišic.

Vir:

Medicinska univerza na Dunaju

Referenca:

Tereschenko, V., et al. (2022) Avtonomna živčna vlakna ponovno inervirajo denervirane obrazne mišice in spremenijo populacijo mišičnih vlaken. Journal of Neuroscience. doi.org/10.1523/JNEUROSCI.0670-22.2022.

.