Glede na študijo imajo Švedinje in Švedinje z višjimi dohodki več otrok

Glede na študijo imajo Švedinje in Švedinje z višjimi dohodki več otrok

V nasprotju s tem, kar mnogi verjamejo, imajo Švedinje in Švedinje z višjimi dohodki več otrok, kaže nova študija univerze v Stockholmu. Ta vzorec je še posebej jasen pri moških in se sčasoma povečuje: več denarja, več otrok. Toda po štirih otrocih se stvari spremenijo.

Za razliko od prejšnjih študij, v katerih so raziskovalci preučevali dohodek ljudi v določenih obdobjih življenja, je študija preučevala, koliko so ljudje zaslužili v življenju, tako da so analizirali štiridesetletne švedske podatke o dohodku za vsako rojstno kohorto. Pri moških, rojenih po letu 1940, obstaja jasna povezava med visokim kumulativnim dohodkom in več otroki.

"Najbogatejši moški imajo največ otrok in ta vzorec se je sčasoma povečal. Višji kot je dohodek, več je otrok. Za moške z zelo nizkimi dohodki je vedno večja verjetnost, da sploh ne bodo imeli otrok," pravi Martin Kolk, raziskovalec demografije na Oddelku za demografijo Univerze v Stockholmu, Inštitut za sociologijo, in avtor študije, nedavno objavljene v znanstveni reviji Population Studies.

»Ne drži, da imajo najbogatejši veliko otrok, ampak imajo pogosteje dva, tri ali štiri otroke kot tisti z najnižjimi prejemki,« pravi Martin Kolk.

Pri ženskah se je vzorec sčasoma bistveno spremenil. Med ženskami, rojenimi v 40. in 50. letih 20. stoletja, študija kaže, da imajo največ otrok tiste z nižjimi dohodki. Nato se trend obrne – pri poznejših kohortah je vzorec bolj podoben moškemu. Med ženskami, rojenimi v 60. in 70. letih 20. stoletja, imajo več otrok tiste z višjimi dohodki, čeprav tiste z najvišjimi dohodki nimajo največ otrok. Moški in ženske s petimi ali več otroki imajo nižje dohodke kot ljudje z dvema ali tremi otroki, a višje kot moški in ženske brez otrok. Ugotovitve so v nasprotju s številnimi drugimi državami z visokim dohodkom v 20. in 21. stoletju, kjer so raziskovalci pokazali, da je bilo veliko otrok pogostejše pri moških in ženskah z nižjimi dohodki.

Martin Kolk navaja družbene spremembe v poklicnem življenju in švedsko družinsko politiko kot glavne razloge, zakaj ženskam ni več treba izbirati med otroki in kariero.

"To, kar vidite, je preobrazba iz družbe, v kateri so morale ženske do neke mere izbirati med kariero ali otroki, v družbo, v kateri jim ni več treba sprejemati teh odločitev. Prej so imele ženske z nižjimi dohodki več otrok, medtem ko so imele ženske s kariero manj otrok. Ženske z zelo nizkimi dohodki so bile takrat pogosto gospodinje, vendar so lahko še vedno imele visok dohodek v gospodinjstvu, če so bile poročene z moškim z visokimi dohodki."

Mnogi ljudje z nizkimi dohodki sploh nimajo otrok

E-knjiga Protitelesa

Zbirka najboljših intervjujev, člankov in novic zadnjega leta. Prenesite brezplačno kopijo

Martin Kolk kaže, da je vzorec za moške in ženske v veliki meri posledica dejstva, da posamezniki z zelo nizkimi dohodki na Švedskem pogosto sploh nimajo otrok, vzorec, ki se je sčasoma okrepil. Študija jasno kaže, da ekonomski dejavniki vplivajo na rojstvo otrok.

"Drago je imeti veliko otrok - potrebujete večji dom, večji avto in podobno. Država lahko pomaga pokriti del stroškov, vendar z višjimi cenami stanovanj in drugimi spremembami v družbi visok dohodek pomaga, da si lahko privoščite veliko otrok. Danes se vse več žensk in moških z nižjimi dohodki na Švedskem odloča, da ne bodo imeli otrok," pravi Martin Kolk.

Opozarja, da sodobna švedska družinska politika vse bolj ne zagotavlja podpore, ki bi jo vsi, ne glede na dohodek, potrebovali za ustvarjanje družine.

Eden od ciljev švedske družinske politike je bil finančno podpreti ljudi, da imajo otroke. Ko vidite naraščajoče socialno-ekonomske razlike pri rojevanju otrok, se zdi, da današnje družinske politike tega ne zmorejo več v enakem obsegu kot nekoč. Zdi se, da je rojstvo otrok postalo bolj polarizirano. To je družbena sprememba, ki je ne smemo zanemariti.«

Martin Kolk, raziskovalec, Univerza v Stockholmu

Dejstva: Kako je potekala študija

V študiji je raziskovalec preučil življenjski dohodek in zaslužke ljudi v starosti od 20 do 60 let za vse moške in ženske, rojene na Švedskem v letih 1940, 1950, 1960 in 1970. Za merjenje različnih vidikov dohodka je raziskovalec preučil tako razpoložljivi dohodek, to je tisto, kar ostane od dohodka po odbitku davkov, kot tudi dohodek od preživnine za otroke, starševskega zavarovanja in drugih transferjev, kot tudi kumulativni dohodek. Da bi preučili dohodke posameznikov skozi njihovo življenje, so bili vključeni le tisti, rojeni na Švedskem.

Za merjenje dohodkov in rojstev je raziskovalec uporabil švedske davčne registre in večgeneracijski register, ki vsebuje podatke o številu bioloških otrok.

Vir:

Univerza v Stockholmu

Referenca:

Kolk, M., et al. (2022) Razmerje med življenjskim kumulativnim dohodkom in rojstvom med švedskimi moškimi in ženskami, rojenimi med letoma 1940 in 1970. Populacijske študije. doi.org/10.1080/00324728.2022.2134578.

.