Študija odpira nove pristope k zdravljenju bolezni maščobnih jeter
Študijska skupina na MedUni na Dunaju je identificirala regulativno vezje, ki ga nadzoruje leptin, prek katerega ta hormon, pridobljen iz adipocitov, uravnava presnovo lipidov v jetrih preko avtonomnega živčnega sistema. Študija kaže, da ta os maščobno tkivo-možgani-jetra, ki je bila identificirana že na živalskih modelih, obstaja tudi pri ljudeh in odpira nove pristope k zdravljenju presnovnih bolezni, kot je bolezen zamaščenih jeter. Namen študije Thomasa Schererja in Matthäusa Metza s kliničnega oddelka za endokrinologijo in presnovo (Univerzitetna klinika za interno medicino III MedUni Vienna in Dunajska splošna bolnišnica) je bil ugotoviti od leptina neodvisne učinke na presnovo maščob v jetrih pri ljudeh in njegove anoreksične učinke. Hormon maščobnega tkiva...

Študija odpira nove pristope k zdravljenju bolezni maščobnih jeter
Študijska skupina na MedUni na Dunaju je identificirala regulativno vezje, ki ga nadzoruje leptin, prek katerega ta hormon, pridobljen iz adipocitov, uravnava presnovo lipidov v jetrih preko avtonomnega živčnega sistema. Študija kaže, da ta os maščobno tkivo-možgani-jetra, ki je bila identificirana že na živalskih modelih, obstaja tudi pri ljudeh in odpira nove pristope k zdravljenju presnovnih bolezni, kot je bolezen zamaščenih jeter.
Namen študije Thomasa Schererja in Matthäusa Metza s kliničnega oddelka za endokrinologijo in presnovo (Univerzitetna klinika za interno medicino III MedUni Vienna in Dunajska splošna bolnišnica) je bil ugotoviti od leptina neodvisne učinke na presnovo maščob v jetrih pri ljudeh in njegove anoreksične učinke. Hormon maščobnega tkiva leptin kroži po krvi sorazmerno z maščobno maso in deluje predvsem kot signal sitosti v možganih. Poleg nadzora apetita sodeluje tudi pri uravnavanju presnove glukoze in lipidov. Te učinke posreduje avtonomni živčni sistem, ki povezuje možgane s perifernimi organi, kot so jetra in maščobno tkivo. Humani rekombinantni leptin (metreleptin) je odobren za zdravljenje lipodistrofije. Pri teh bolnikih s pomanjkanjem leptina metreleptin zmanjša vsebnost lipidov v jetrih neodvisno od vnosa hrane. Vendar je bil osnovni mehanizem prej nejasen.
V prejšnjih poskusih na živalih je študijska skupina uspela pokazati, da leptin spodbuja sproščanje lipidov iz jeter in hkrati zavira nastajanje novih lipidov, s čimer se zmanjša vsebnost maščobe v jetrih. Ta učinek je bil odvisen od nedotaknjene avtonomne inervacije jeter in je bil odpravljen po transekciji vagusnega živca.
V tej študiji so avtorji testirali, ali primerljiv mehanizem uravnava presnovo lipidov v jetrih pri ljudeh. Pokažejo, da je ena sama injekcija metreleptina spodbudila izvoz lipidov iz jeter pri zdravih moških z normalno težo in zmanjšala vsebnost maščobe v jetrih. Podoben učinek se je pojavil po modificiranem lažnem hranjenju, postopku, ki inducira fazne reflekse glave in s tem fiziološko stimulira vagusni živec. Nasprotno pa metreleptin ni uspel spodbuditi izločanja lipidov v jetrih pri prejemnikih presadka jeter, katerih jetra zaradi presaditve niso bila inervirana z avtonomnim živčnim sistemom.
Študija torej nakazuje, da leptin uravnava tudi vsebnost maščobe v jetrih pri ljudeh preko možganov in avtonomnega živčnega sistema, je pojasnil vodja študije Thomas Scherer: "Naši rezultati kažejo, da podobno kot predhodna opažanja na živalskih modelih leptin spodbuja tudi sproščanje lipidov iz jeter pri ljudeh in tako zmanjšuje maščobo v jetrih preko centralnega živčnega sistema in vagusnega živca."
Raziskovalci zato domnevajo, da lahko leptin prepreči razvoj bolezni zamaščenih jeter neodvisno od njegovega učinka zaviranja apetita. Študija tudi nakazuje, da človeški možgani preko avtonomnega živčnega sistema vplivajo na presnovo maščob v jetrih. To bi lahko odprlo nove možnosti zdravljenja, ki vključujejo osrednji živčni sistem, da bi preprečili razširjeno bolezen maščobnih jeter.
Vir:
Referenca:
Metz, M., et al. (2022) Leptin poveča izvoz trigliceridov v jetrih preko vagalnega mehanizma pri ljudeh. Celična presnova. doi.org/10.1016/j.cmet.2022.09.020.
.