Znanstveniki najdejo nov kos uganke, da bi razumeli, kako delujejo možgani bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo

Znanstveniki najdejo nov kos uganke, da bi razumeli, kako delujejo možgani bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo

Zakaj se težje osredotočite, če imate Alzheimerjevo bolezen? Razlaga je lahko v tem, da so signali, ki se prenašajo iz glialnih celic v živčne celice, moteni.

Ko razvijete Alzheimerjevo bolezen, se v možganih razvijejo "senilni plaki". Živčne celice so uničene in možganske funkcije odpovedo. O bolezni še vedno veliko ne vemo. Zakaj si je vse težje zapomniti? Zakaj ne morete ohraniti pozornosti in koncentracije?

Skupina znanstvenikov z Inštituta za temeljne medicinske vede na Univerzi v Oslu je našla nov, pomemben del sestavljanke za razumevanje delovanja možganov bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ugotovitve naj bi postavile temelje za razvoj novih zdravljenj Alzheimerjeve bolezni v prihodnosti.

"Uporabljamo napredne laserske mikroskope, vredne več milijonov kron, s katerimi lahko zdaj pogledamo v možgane budnih miši z Alzheimerjevo boleznijo. V prejšnjih študijah so znanstveniki pregledali miši, ki so bile anestezirane," pravi Rune Enger. Je izredni profesor na Centru Letten, ki je del Inštituta za temeljne medicinske znanosti Univerze v Oslu.

Znanstveniki so preučevali odzive zenic, vedenje in aktivnost v možganih

V novi študiji so Enger in sodelavci preučevali vrste možganskih celic, imenovane astrociti. So pomembni obrtniki v možganih, nahajajo se okoli živčnih celic in delujejo kot podporne celice. Celice omogočajo normalno delovanje živčnih celic.

Astrociti za komunikacijo uporabljajo signale kalcija v celici. Menijo, da lahko ti signali pomagajo pri usklajevanju aktivnosti živčnih celic na velikem območju.«

Rune Enger. Izredni profesor, Center Letten, Inštitut za osnovne medicinske vede, Univerza v Oslu

Znanstveniki so preučili več stvari: kaj se je zgodilo z zenicami miši z Alzheimerjevo boleznijo, ko so se premaknile, kaj so miši naredile ob tem in kaj se je zgodilo v možganih. Z uporabo gensko kodiranih nanosenzorjev, ki zasvetijo tam, kjer se v možganih pojavi aktivnost, so lahko pregledali kalcijeve signale, ki jih proizvajajo astrociti. Nato so lahko primerjali dogajanje pri miših z Alzheimerjevo boleznijo z zdravimi mišmi.

"Med drugim so miši nenadoma vdihnili zrak v obraz, da smo lahko videli, kaj se je zgodilo, ko so bile prestrašene," je dejal Enger.

Pri miših z Alzheimerjevo boleznijo so bili signali kalcija v astrocitih zmanjšani

Ker so znanstveniki lahko preučevali miši, ki niso bile anestezirane, a so se lahko prosto gibale, se je pokazala nekoliko drugačna slika dogajanja v možganih kot v prejšnjih študijah.

"Znanstveniki, ki so preučevali anestezirane miši Alzheimerjeve bolezni, so opazili, da se je aktivnost v teh celicah povečala. Hkrati vemo, da anestezija vpliva na astrocite. V novi študiji smo ugotovili, da se aktivnost ni povečala. Namesto tega smo opazili, da kalcij." "Signali v astrocitih so bili šibkejši, ko so miši tekale naokoli in ko so bile prestrašene v primerjavi z zdravimi mišmi. Astrociti pri bolnih miših so se prav tako bistveno razlikovali od zdravih miši, saj so bili večji in so spremenili obliko in izražanje nekaterih beljakovin, povezanih z vnetjem," pravi Enger.

Najverjetneje so poškodovane povezave med astrociti in koncentracijskimi centri

"Lahko si predstavljate, da je vloga astrocitov podobna nadzoru glasnosti na radiu, ki lahko vpliva na številne živčne celice hkrati. Zdi se, da je ta mehanizem moten pri miših Alzheimerjeve bolezni. To je lahko posledica zmanjšane aktivnosti astrocitov. " da je povezava med temi celicami in sistemom za stres in koncentracijo v možganih poškodovana,« pravi izr.

Predstavlja si možno prihodnje zdravilo, ki bi lahko pomagalo ljudem z Alzheimerjevo boleznijo.

"Morda lahko v prihodnosti uporabimo zdravila, ki vplivajo na aktivnost kalcija v astrocitih, da bi vplivali na delovanje možganov pri bolnikih s to diagnozo?" vpraša Enger.

Vir:

Univerza v Oslu, Medicinska fakulteta

Referenca:

Åbjørsbråten, KS, et al. (2022) Okvarjeno astrocitno Ca2+ signaliziranje pri budnih transgenih miših z Alzheimerjevo boleznijo. eLife. doi.org/10.7554/eLife.75055.

.