Strokovnjaki pravijo, da je ključ do zaustavitve Alzheimerjeve bolezni morda v vašem ČREVESU – NE v možganih

Ključ do ustavitve demence morda leži v črevesju in ne v možganih, kažejo nove raziskave.

Desetletja študij z vsega sveta, ki stanejo milijarde funtov, doslej niso uspela najti načina za boj proti bolezni, ki krade spomin.

Toda črevesje »predstavlja alternativno tarčo, na katero je morda lažje vplivati ​​z zdravili ali spremembami prehrane,« pravijo strokovnjaki.

Na današnji medicinski konferenci bodo predstavili vrsto poskusov, ki povezujejo črevesje z razvojem Alzheimerjeve bolezni.

Pokazalo se bo, kako se lahko mikrobiomi – skupnost bakterij v črevesju – bolnikov s to boleznijo močno razlikujejo od tistih brez motnje.

Druga študija je pokazala, da so glodavci, ki so jim presadili fekalne organe neposredno od bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, slabše opravili teste spomina.

Tretja študija je pokazala, da so bile možganske izvorne celice, zdravljene s krvjo bolnikov s tem stanjem, manj sposobne rasti novih živčnih celic.

Teoretično pacientove črevesne bakterije vplivajo na stopnjo vnetja v telesu, ki nato s krvjo prizadene možgane.

Vnetje velja za ključni dejavnik pri razvoju Alzheimerjeve bolezni.

Bolezen je najpogostejša oblika demence,in eden vodilnih vzrokov smrti v Združenem kraljestvu.

Dobrodelne organizacije ocenjujejo, da približno 900.000 ljudi v Združenem kraljestvu in 5 milijonov v ZDA živi s to motnjo, pri čemer to število vsako leto narašča, ko dlje živimo.

Alzheimerjevo bolezen naj bi povzročil aNastajanje oblog v možganih, ki sčasoma povzročijo odmrtje možganskih celic.

Trenutno ni zdravila, vendar že obstajajo zdravila, ki pomagajo lajšati simptome tako, da pomagajo živčnim celicam komunicirati.

Obstaja upanje, da bi lahko razvili zdravljenje, usmerjeno v črevesje, kar bi lahko izboljšalo stanje v možganih.

Dr. Edina Silajdžić, nevroznanstvenica s King's College London, ki je sodelovala pri analizi vzorcev bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, je dejala: »Večina ljudi je presenečenih, da bi njihove črevesne bakterije lahko vplivale na zdravje njihovih možganov.

»Toda dokazov je vse več – in gradimo razumevanje, kako do tega pride.

"Naše črevesne bakterije lahko vplivajo na stopnjo vnetja v našem telesu in vemo, da vnetje močno prispeva k Alzheimerjevi bolezni."

Bila je za Kingovo raziskavo, ki je primerjala mikrobiome 68 ljudi z Alzheimerjevo boleznijo in podobnega števila ljudi brez Alzheimerjeve bolezni.

Vsem udeležencem so odvzeli vzorce krvi in ​​blata ter jih analizirali v biološkem laboratoriju v Italiji.

Ti testi so pokazali, da imajo ljudje z Alzheimerjevo boleznijo poseben mikrobiom in več vnetnih markerjev.

Nadaljnji poskusi zdravljenja možganskih matičnih celic s krvjo ljudi z Alzheimerjevo boleznijo.

Ugotovljeno je bilo, da so te manj sposobne gojiti nove živčne celice kot kontrolne skupine, zdravljene s krvjo ljudi brez bolezni.

Dr. Silajdžić je dejal: "To nas vodi k prepričanju, da lahko vnetje, povezano s črevesnimi bakterijami, vpliva na možgane prek krvi."

Študija njene ekipe bo danes predstavljena na konferenci Alzheimer's Research UK 2022 v Brightonu.

Druga razkrita raziskava je preučevala učinke mikrobioma Alzheimerjeve bolezni na podgane.

Vzorce blata so vzeli ljudem z in brez Alzheimerjeve bolezni in jih presadili v črevesje glodalcev.

Profesorica Yvonne Nolan, nevroznanstvenica tudi iz King's, ki je analiziral rezultate, je dejal, da obstajajo ključne razlike v tem, kako so podgane opravile teste spomina, odvisno od vzorca, ki so ga prejele.

"Ugotovili smo, da so podgane s črevesnimi bakterijami ljudi z Alzheimerjevo boleznijo slabše opravile teste spomina," je dejala.

Prav tako niso zrasli toliko novih živčnih celic v predelih možganov, povezanih s spominom, in imeli so višje stopnje vnetja.

Dodala je, da ta ugotovitev nakazuje, da je Alzheimerjeva bolezen vsaj delno lahko posledica nepravilnosti v prebavnem traktu.

Prejšnje študije so pokazale, da so lahko črevesne bakterije vpletene v različne možganske funkcije, od nadzora apetita do duševnih bolezni, kot sta depresija in anksioznost.

Profesor Nolan je dejal, da bi v nasprotju z možgani črevesje lahko predstavljalo alternativni in enostavnejši del telesa, ki bi bil cilj za morebitno zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.

"Čeprav se trenutno izkaže, da je težko neposredno ciljati na Alzheimerjeve procese v možganih, lahko črevesje predstavlja alternativno tarčo, na katero je lažje vplivati ​​z zdravili ali spremembami prehrane," je dejala.

Nobena serija raziskav ni bila strokovno pregledana pred konferenco.

Direktorica raziskav Alzheimerjeve raziskave v Združenem kraljestvu dr. Susan Kohlhaas je v odgovoru na nove študije dejala, da zagotavljajo dobro osnovo za nadaljnje delo o odnosu med črevesnimi bakterijami in Alzheimerjevo boleznijo.

"Povzetek teh rezultatov kaže razlike v sestavi črevesnih bakterij med ljudmi z in brez demence ter nakazuje, da lahko mikrobiom povzroči spremembe, povezane z Alzheimerjevo boleznijo," je dejala.

"Prihodnje raziskave morajo graditi na teh ugotovitvah, da bomo lahko razumeli, kako se zdravje črevesja ujema s širšo sliko genetskih dejavnikov in dejavnikov življenjskega sloga, ki vplivajo na posameznikovo tveganje za demenco."

Dodala je, da bi morali medtem ljudje aktivno poskušati ohranjati svoje možgane zdrave, ko se starajo, da bi zmanjšali tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

"Trenutni dokazi kažejo, da bi morali ostati v telesni pripravljenosti, jesti uravnoteženo prehrano, vzdrževati zdravo težo, ne kaditi, piti le v priporočenih mejah in imeti pod nadzorom krvni tlak in holesterol," je dejala.