Zdravje Kölna v središču pozornosti: Nov inštitut za preventivo in izobraževanje!

Zvezno ministrstvo za zdravje izvaja reformo zdravstvene vzgoje v Nemčiji: Zvezni center za zdravstveno vzgojo (BZgA) se preoblikuje v novi Zvezni inštitut za javno zdravje (BIÖG). Ta odločitev pomeni pomemben korak k modernizaciji komunikacij v zdravstvu in odgovoru na današnje izzive.

BZgA je bil 57 let osrednji akter na področju zdravstvene komunikacije v državi in ​​je sprožil več znanih preventivnih kampanj, kot sta »Ne daj aidsu priložnost« in »Spoznaj svojo mejo«. Cilj BIÖG je izboljšati sodelovanje v javni zdravstveni službi (ÖGD) in okrepiti preprečevanje bolezni. Za podporo novemu inštitutu bo v letu 2024 priteklo 73 milijonov evrov iz zveznega proračuna in 12,9 milijona evrov iz tujih sredstev.

Zdravstveni izzivi in ​​ukrepi

Izzivi v zdravstvenem sistemu so vedno bolj kompleksni. Teme, kot so korona pandemija, duševno zdravje in učinki podnebnih sprememb, so trenutno osrednjega pomena. Leta 2023 je v Kölnu 28 % ljudi umrlo zaradi bolezni krvožilnega sistema, 23 % zaradi raka in 8 % zaradi bolezni dihal. Psihološke vedenjske motnje so bile odgovorne za približno 7 % smrti. BIÖG bo tesno sodeloval z Inštitutom Roberta Kocha (RKI) pri pridobivanju ustreznih podatkov in si prizadeval za izboljšano zdravstveno vzgojo.

Posebno pozornost namenjajo duševnemu zdravju mladih, med katerimi jih je 25 % ocenjenih s psihičnimi težavami. Na temo podnebnih sprememb BIÖG zagotavlja informacije o tveganjih uživanja konoplje in nudi podporo strokovnjakom. Na legalizacijo konoplje večinoma gledajo pozitivno, vendar obstajajo pomisleki glede njenih učinkov na zdravje.

Poleg tega BIÖG z devetimi kampanjami izvaja informiranje o zdravstveni preventivi. Te kampanje vključujejo tudi »Ne daj toploti priložnosti« in »Alkohol? Poznaš svojo mejo«. V socialno ogroženih okrožjih, kot je Chorweiler, so med pandemijo ponujali teste in cepljenja. Agencija ima trenutno 333 zaposlenih in na zdravje gleda kot na medsektorsko vprašanje, ki je zelo odvisno od okolja.

Več študij in poročil že združuje, kot na primer članek v Zdravniški vestnik, ki poročajo o nizkem dojemanju tveganja glede zdravstvenih posledic podnebnih sprememb. To dojemanje bi lahko negativno vplivalo na pripravljenost za ukrepanje v boju proti podnebni krizi. Glede na študijo RKI približno dve tretjini anketiranih ocenjujeta tveganje za duševne bolezni zaradi podnebne krize kot nizko.

Vendar pa bi obveščanje o zdravstvenih tveganjih zaradi podnebnih sprememb lahko povečalo pripravljenost za ukrepanje. Za učinkovito komunikacijo je ključnega pomena uporaba različnih virov informacij in uporaba zaupanja v zdravstvene organe, ki je v Nemčiji zelo visoka.