Psihološke posledice pandemije: Otroci trpijo bolj kot kdaj koli prej!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Korona obdobje pri otrocih in mladostnikih pušča trajne zdravstvene posledice, kot so motnje hranjenja in depresija.

Die Coronazeit hinterlässt bleibende gesundheitliche Folgen bei Kindern und Jugendlichen, wie Essstörungen und Depressionen.
Korona obdobje pri otrocih in mladostnikih pušča trajne zdravstvene posledice, kot so motnje hranjenja in depresija.

Psihološke posledice pandemije: Otroci trpijo bolj kot kdaj koli prej!

Pandemija COVID-19 je močno vplivala na zdravje otrok in mladih v Nemčiji. Glede na poročilo, ki ga je svet Pet let po prvem zaprtju so zdravniki opazili zaskrbljujoč porast motenj hranjenja, depresije in anksioznih motenj v tej starostni skupini. Posebej navdušujoč je primer 17-letne Anne, ki je v kratkem času izgubila okoli deset kilogramov in se borila z zdravstvenimi težavami, kot je izpadanje las. Zaradi anoreksije je bila sprejeta na kliniko za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Christine Freitag iz nemškega združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo (DGKJP) navaja, da so motnje hranjenja, depresija in anksiozne motnje najpogostejše duševne bolezni obolelih. Opaziti je mogoče tudi razvojne motnje, kot so zmanjšana fina motorika ter zmanjšana sposobnost govora in koncentracije. Število bolnišničnih sprejemov mladih anoreksikov med 9. in 19. letom starosti je močno naraslo. Predvsem sprejem deklet, starih od 9 do 14 let, se je v letu 2023 v primerjavi z letom 2019 povečal za 42 %, pri mladostnikih od 15 do 19 let pa za 25 %.

Rezultati študije COPSY

Poleg opazovanj v zvezi z motnjami hranjenja študija COPSY, ki jo vodi Oddelek za raziskave javnega zdravja otrok v Univerzitetni bolnišnici Hamburg-Eppendorf, izvaja celovito analizo duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Nemčiji. Ta študija preučuje vpliv pandemije in globalne krize na duševno dobro počutje in želi identificirati dejavnike vpliva ter razviti priporočila za preventivne in intervencijske pristope, kot je opisano v poročilu UKE je razloženo.

Več kot 1000 otrok in mladostnikov, starih od 11 do 17 let, ter 1500 staršev je sodelovalo v prvi spletni anketi od maja do junija 2020. Zajete teme so bile soočanje s kriznimi situacijami, šolske izkušnje, prijateljstva in psihološke težave, kot sta anksioznost in depresija. Ta študija se nenehno posodablja in do danes je bilo izvedenih šest nadaljnjih raziskav, naslednja raziskava pa je predvidena za jesen 2025.