Družinska podjetja oglašajo alarm: višanje socialnih prispevkov ogroža delovna mesta

Družinska podjetja oglašajo alarm: višanje socialnih prispevkov ogroža delovna mesta

V osrčju Nemčije vre: naraščajoči socialni prispevki skrbijo tako vodilne v podjetjih kot zaposlene. Začenja se lahko novo obdobje finančnih izzivov, ki bodo podjetja prisilila k ponovnemu premisleku o svojih strategijah in morebitnem zmanjšanju. Zaskrbljujoče napovedi kažejo, da bi se lahko socialni prispevki do leta 2035 drastično zvišali, kar je mnoge spodbudilo k odzivu.

Poročilo Frankfurter Allgemeine Zeitung razkriva, da naj bi se prispevki za socialno varnost od leta 2025 dvignili na več kot 42 odstotkov bruto plače. Skrb je, da bi lahko ta stopnja v prihodnjih letih dosegla celo 44 odstotkov. Tudi kratka študija inštituta IGES, ki je bila izvedena po naročilu DAK-Gesundheit, opozarja, da bi lahko v najslabšem primeru prispevki do leta 2035 znašali celo več kot 51 odstotkov. Ta razvoj gre z roko v roki z demografskimi spremembami in načrtovanimi reformami.

Vžigalno pismo zvezni vladi

Za pritisk na vlado so se »Družinski podjetniki«, lobistična organizacija številnih podjetij, obrnili na vodstvo semaforske koalicije. Predsednica Marie-Christine Ostermann v zažigalnem pismu, naslovljenem na politične veljake Olafa Scholza, Roberta Habecka in Christiana Lindnerja, izraža nujno potrebo po konceptu izrednih razmer. Poudarja, da je nujna vrnitev na 40-odstotno obremenitev za dodatne stroške plač.

V pismu je celo poudarjeno, da velja trenutna omejitev obremenitve za podjetja »znatno presežena«. Ostermann opisuje težave, ki jih imajo podjetja zaradi naraščajočih stroškov. Samo leta 2022 so podjetja plačala za več kot 620 milijard evrov prispevkov za socialno varnost. Po izračunu bi dvig prispevne stopnje za eno odstotno točko povečal vplačila za nadaljnjih 18 milijard evrov in izjemno povečal finančno breme.

Tveganja za gospodarstvo

Stanje je resno. Ostermann opozarja, da nadaljnja gospodarska šibkost ne ogroža le denarja, potrebnega za socialne projekte, podnebne ukrepe ali popravila infrastrukture, ampak tudi pospešuje deindustrializacijo Nemčije. Nemški ekonomski inštitut je to ugotovil spomladi in govori o alarmantnih neto odlivih v industriji. Za leto 2023 so bili zabeleženi neto odlivi v višini 94 milijard evrov, kar je zaskrbljujoč trend, ki se je nadaljeval v prejšnjih letih s 100 milijardami leta 2021 in 125 milijardami leta 2022.

Poleg gospodarskega položaja skrbi tudi pomanjkanje kvalificiranih delavcev. V požarnem pismu je poudarjeno, da vlada semaforja z naraščajočimi stroški dela položaj le poslabšuje. Predvsem dobro usposobljeni delavci bi lahko odšli, kar bi še dodatno zaostrilo kadrovske težave v številnih podjetjih. Ostermann je opozoril na spiralo navzdol: "Tisti, ki bodo ostali tukaj, bodo skušali z delom na črno nadomestiti svoje padajoče neto plače."

Posledice so pomembne. Grozi potencialni "finančni zlom" sistemov socialne varnosti, kar bi lahko prizadelo zlasti generacijo baby boom, ko se upokojijo. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev grozi, da bo resno tveganje za prihodnost srednje velikih podjetij, med katerimi so mnoga že razočarala vlado.

Pogled v prihodnost

Tekoče razprave o povečanju prispevkov za socialno varnost slikajo zaskrbljujočo negotovost v nemškem gospodarstvu. Podjetja so pod ogromnim pritiskom, da se prilagodijo spreminjajoči se pokrajini. Videti je treba, ali bo vlada uspela obravnavati pomisleke podjetij in najti rešitev, ki zagotavlja socialno kohezijo in gospodarsko stabilnost. Ponoven razmislek je več kot nujen, če želi Nemčija ohraniti svojo konkurenčnost v svetovnem kontekstu in zagotoviti prihodnost domačega gospodarstva.

V Nemčiji je vprašanje sistemov socialne varnosti zelo pomembno. Sistemi socialne varnosti – vključno s pokojninskim, zdravstvenim, zdravstvenim in nezgodnim zavarovanjem – so v Zvezni republiki zasnovani tako, da varujejo prebivalstvo pred socialnimi tveganji. Ti sistemi so bili financirani predvsem s prispevki delojemalcev in delodajalcev. Vendar nenehno naraščanje prispevkov za socialno varnost postavlja vprašanja o vzdržnosti teh modelov, zlasti glede na demografske spremembe, ki so prizadele Nemčijo.

Osrednji problem so demografske spremembe: prebivalstvo Nemčije se stara in število delovno sposobnih ljudi se zmanjšuje. Po napovedih Zveznega statističnega urada se pričakuje, da bi se lahko delež starejših od 67 let do leta 2035 povečal na približno 24 %. Ta razvoj vodi do večjega pritiska na socialne sisteme, saj manj zaposlenih vplačuje pokojninsko zavarovanje, medtem ko se število prejemnikov pokojnin povečuje. Za podjetja, še posebej srednje velika, postaja vedno večji izziv pritegniti in zadržati mlade in visoko usposobljene strokovnjake.

Posledice za krajino podjetja

Zaskrbljenost lastnikov družinskih podjetij se odraža tudi v večjih ekonomskih kazalcih. V raziskavi Inštituta za raziskovanje malih in srednjih podjetij (IfM) je 52 % anketiranih podjetij izjavilo, da bodo v prihodnjih letih zaradi povečanja socialnih prispevkov imeli resna vprašanja o svojem obstoju. Da bi se spopadla z izzivi, so mnoga podjetja že sprejela ukrepe, kot so pregled strategij za zmanjšanje stroškov ali optimizacija delovnih procesov.

Konkreten vpliv na podjetniško krajino se odraža tudi v naložbenih odločitvah. Študija ZEW – Leibniz Center for European Economic Research – je pokazala, da je več kot 40 % podjetij v Nemčiji zmanjšalo svoje naložbe zaradi negotovih pogojev glede socialnih prispevkov. Ta negotovost ne vpliva le na nove projekte, ampak tudi na obstoječa podjetja, ki se zaradi strahu pred nadaljnjimi obremenitvami odločajo za manj vlaganj v inovacije ali kadre.

Spremembe v strukturi prispevkov

Možen politični odgovor na ta razvoj bi lahko bila reforma sistemov prispevkov. V zadnjih letih je bilo več razprav o strukturi prispevkov za socialno varnost in njihovi delitvi med delojemalce in delodajalce. Nekateri strokovnjaki predlagajo uvedbo povečane podpore za zasebno pokojninsko zavarovanje kot dodatek k zakonsko določenim pokojninam, da bi zmanjšali vse večji pritisk na sklade socialne varnosti. Obstajajo že različne pobude, namenjene spodbujanju državljanov k večjemu varčevanju za svojo upokojitev.

Preučuje se tudi, v kolikšni meri bi lahko prožnejši sistem odmere prispevkov pomagal pri prilagajanju delodajalcem. To bi lahko pomenilo pomembno olajšavo predvsem za mala in srednja podjetja, da bi ne samo zagotovili obstoječe zaposlitve, ampak tudi ustvarili nova delovna mesta.