Zdravstveni sistem na meji: Kdo bo rešil zdravstvo v Nemčiji?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Prof. dr. Thomas Kolb analizira prihodnost obveznega zdravstvenega zavarovanja in predlagane reforme za stabilizacijo zdravstvenega sistema.

Prof. Dr. Thomas Kolb analysiert die Zukunft der GKV und vorgeschlagene Reformen zur Stabilisierung des Gesundheitssystems.
Prof. dr. Thomas Kolb analizira prihodnost obveznega zdravstvenega zavarovanja in predlagane reforme za stabilizacijo zdravstvenega sistema.

Zdravstveni sistem na meji: Kdo bo rešil zdravstvo v Nemčiji?

V aktualni analizi financiranja nemškega zdravstvenega sistema zdravstveni ekonomist prof. dr. Thomas Kolb preučuje izzive in potrebne reforme obveznega zdravstvenega zavarovanja (GKV). Po Kolbovih besedah ​​bodo izdatki za obvezno zdravstveno zavarovanje za leto 2024 znašali okoli 327 milijard evrov, pri čemer bo tretjina teh izdatkov namenjena bolnišnični oskrbi. Druga tretjina se porabi za ambulantne zdravstvene storitve in zdravila na recept. Skupni izdatki za zdravstvo, vključno z zasebnim zdravstvenim zavarovanjem (PKV) in osebnimi prispevki, znašajo okoli 500 milijard evrov letno, kar ustreza 13 % bruto domačega proizvoda. Kolb je spregovoril tudi o tem, da je treba paziti na socialne prispevke, da ne bi obremenjevali prihodnjih stroškov plač.

Kolb je v okviru svojih pripomb med drugim predlagal vključitev zasebnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje in vključitev drugih vrst dohodkov v osnovo za odmero prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Razmisliti je treba tudi o delni spremembi brezplačnega sozavarovanja družinskih članov. Predlagani sistem primarnih zdravnikov bi lahko prispeval k boljšemu vodenju bolnikov in večji preglednosti sistema. Višja doplačila so bila ocenjena kot sredstvo za ustvarjanje transparentnosti, a uvedba pacientove položnice ni uspela zaradi nezainteresiranosti zavarovancev. Kolb je bil kritičen tudi do previsoke birokratske dokumentacije.

Financiranje in poraba zdravstvenega sistema

Struktura financiranja GKV kaže, da je šlo v letu 2022 za obvezno zdravstveno zavarovanje okoli 53 % izdatkov za zdravstvo. Izvajalci socialnega zavarovanja so pokrili dobri dve tretjini stroškov, zasebno zdravstveno zavarovanje pa le 7,7 %. Sama GKV je v letu 2022 zabeležila skoraj 289 milijard evrov izdatkov, pri čemer je bilo največ izdatkov za storitve na področju bolnišničnega zdravljenja (32,1 %), oskrbe z zdravili (17,8 %) in ambulantne obravnave (16,8 %). GKV se financira z enakimi prispevki zavarovancev in delodajalcev, s splošno prispevno stopnjo 14,6 % bruto dohodka iz delovnega razmerja in povprečnim dodatnim prispevkom 1,7 % v letu 2024.

Poleg tega obstaja od leta 2004 zvezna subvencija za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je bila leta 2017 določena na 14,5 milijarde evrov na leto. Dodatna plačila za storitve GKV znašajo 10 % stroškov, in sicer od najmanj 5 do največ 10 evrov na storitev. V letu 2022 je bilo doplačil oproščenih 276.000 zavarovancev, med njimi 4,38 milijona kroničnih bolnikov. Medtem ko zasebno zdravstveno zavarovanje (PKV) temelji na individualnih dejavnikih tveganja, se njegove premije povečujejo s starostjo, ne glede na višino dohodka. Politične polemike okrog GKV in PKV se vrtijo predvsem okoli subjektivnih pravosodnih primanjkljajev, razpravljajo pa se o predlogih zavarovanja državljanov za odpravo teh krivic.