Bolni v službo: Stresen vsakdan naših herojev zdravja!

Zaposleni v zdravstvenem, socialnem in izobraževalnem sektorju kažejo višje stopnje bolezni v primerjavi z drugimi sektorji. Po poročilu ver.di so glavni vzrok za te primere bolezni visoke stopnje stresa med delom in ne "bolne stranke". 75 % zdravstvenih delavcev se pogosto počuti prehitenega, 62 % na področju vzgoje in izobraževanja pa je temu stresu izpostavljenih. Še posebej presenetljivo je, da je 72 % zaposlenih v vrtcih redno izpostavljenih hrupu.

Skoraj tretjina zaposlenih v vrtcih, zdravstvenih, varstvenih in socialnih ustanovah poroča o pogostih konfliktih s strankami ali bolniki. Študija tudi kaže, da le 36 % zdravstvenih delavcev meni, da bodo lahko delali do zakonsko določene upokojitvene starosti, kar velja tudi za področja izobraževanja in poučevanja ter domov in socialnih storitev. Veliko delodajalcev ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti varovanja zdravja, saj je v zadnjih dveh letih le 28 % zaposlenih v vzgoji in izobraževanju prejelo oceno tveganja. V zdravstvu 33 %, v domovih/socialnih storitvah 36 %.

Povečane bolniške odsotnosti in njihove posledice

Število bolniških izvidov se je v zadnjem času povečalo, kar je med drugim posledica boljšega statističnega evidentiranja. Omeniti velja tudi podatek, da kar 70 % zaposlenih hodi v službo bolnih, pogosto zaradi strahu pred izgubo službe ali zaradi strahu, da ne bodo pustili sodelavcev na cedilu. Pred pandemijo korone so bili zaposleni na delovnem mestu v povprečju bolni skoraj devet delovnih dni na leto. Te številke so se od takrat morda povečale zaradi nove kulture dela od doma. Vendar pa »prezentizem« prinaša tveganje: povečuje tveganje za nesreče in pospešuje širjenje okužb.

Posledični stroški prezentizma presegajo prihranke delodajalcev, če prvi dan bolniške ni plačan. Anja Piel iz zveznega izvršnega odbora DGB predloge za zmanjšanje bolniške odsotnosti označuje za nepravične.

Poleg tega so bili relevantni rezultati za Severno Porenje-Vestfalijo predstavljeni kot del indeksa dobrega dela DGB. Ti podatki med letoma 2020 in 2023 poudarjajo tako pozitivne kot kritične vidike delovnih pogojev, zlasti med zaposlenimi, mlajšimi od 35 let. Trenutni »Düsseldorf HR Podcast« obravnava oblikovanje dobrega dela in ponuja vpogled v izzive in priložnosti na tem področju, kot je mogoče najti na strani DGB Good Work Index.

Dodatne informacije o delovnih pogojih in njihovih vplivih najdete v indeksu dobrega dela DGB tukaj. Podrobnosti o raziskavah politike zdravja in dela so na voljo tudi na spletni strani ver.di viden.