Obvladovanje kriz: Tako naš mentalni imunski sistem krepi našo psiho!

Psihološki stres je v današnji družbi vse večji, kar vodi do vedno večjega števila bolniških izvidov. O tem razpravlja Volker Busch, profesor nevrologije. Pojasnjuje, da je dnevno poplavo informacij, ki vključuje tako pozitivne kot negativne novice, treba aktivno predelovati.

Busch poudarja, da čeprav so ljudje v osnovi odporni, lahko postanejo preobremenjeni, ko se združi preveč negativnih vplivov. Ti stresi vključujejo osebne vidike, kot so prepiri v razmerju ali stres na delovnem mestu, pa tudi svetovne vplive, kot sta inflacija ali vojna v Evropi. Po Buschevih besedah ​​je kombinacija teh dejavnikov trenutno visoka in močno obremenjuje psiho ljudi.

Duševni zaščitni mehanizem

V kontekstu psihološkega dobrega počutja Busch govori o »duševnem imunskem sistemu«, ki deluje kot zaščitni mehanizem pred psihološkim stresom. Navaja primere: Negativen komentar o tramvaju opazimo le na kratko in hitro obdelamo, medtem ko smrt znanca sproži žalost, ki pa se sčasoma zmanjša. Ta mentalni imunski sistem pomaga ljudem premagati psihološki stres in lahko na koncu vodi do osebne rasti.

Duševni imunski sistem deluje podobno kot fizični imunski sistem s krepitvijo psihične odpornosti. Po Buschevem mnenju lahko izzivi in ​​krize povzročijo, da ljudje postanejo mirnejši in močnejši.

Učinkov psihičnega stresa ne smemo podcenjevati. Glede na rezultate obsežnih raziskav lahko psihični stres vpliva na psihično, čustveno in fizično počutje. Zunanji dejavniki tveganja, ki obremenjujejo psiho, oslabijo duševni imunski sistem in povečajo dovzetnost za stres in duševne bolezni, kot pojasnjujejo na spletni strani Resilience Academy.

Dejavniki tveganja za duševno zdravje

Na delovnem mestu pogosti stresni dejavniki, kot so hrup, časovni pritisk in stalna dosegljivost, povzročajo stres, utrujenost, pomanjkanje koncentracije in razdražljivost. Dolgotrajen preobremenjenost lahko povzroči resne zdravstvene težave, saj ima lahko stres, ki sprva služi kot zaščitni mehanizem telesa, tako aktivacijski (eustress) kot tudi negativen (distres) učinek. Neustrezna delovna obremenitev se pojavi, ko se zahteve delovnega mesta ne ujemajo z razpoložljivimi viri.

Da bi zmanjšali psihološki stres na delovnem mestu, morajo tako delodajalci kot posamezniki prevzeti odgovornost. Pri tem so ključni ukrepi, kot so ocene tveganj s strani delodajalcev in krepitev odpornosti na individualni ravni. Odpornost, opredeljena kot notranja moč za soočanje s stresom, se vedno bolj obravnava kot pomemben element. Sebastian Mauritz, strokovnjak za odpornost, poudarja pomembnost te teme v svojem delu.