Pričakovana življenjska doba: vse večji prepad med bogatimi in revnimi - Nova študija RKI
Ugotovite, zakaj premožni ljudje v Nemčiji živijo dlje od revnih državljanov. Raziskava RKI razkriva razloge.

Pričakovana življenjska doba: vse večji prepad med bogatimi in revnimi - Nova študija RKI
Zakaj družbenoekonomski status vpliva na pričakovano življenjsko dobo
Nedavna študija je proučevala vse večjo razliko v povprečni življenjski dobi med socialno ogroženimi in premožnimi ljudmi. Analiza Inštituta Robert Koch jasno kaže, da ljudje v ekonomsko zapostavljenih regijah v povprečju umirajo prej kot njihovi premožnejši sodržavljani.
Vpliv na zdravje prebivalstva
Vse večja razlika v pričakovani življenjski dobi ima daljnosežne posledice za zdravje prebivalstva. Razlike v preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju resnih bolezni, kot so rak in bolezni srca in ožilja, prispevajo k temu, da imajo ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom večje tveganje smrti.
Zlasti pri pljučnem raku in drugih vrstah raka, ki jih je mogoče zdraviti, je stopnja umrljivosti znatno višja v revnejših regijah. To ni le posledica težje dostopnosti zdravstvene oskrbe, ampak tudi spremenjenega vedenja v zvezi z dejavniki tveganja, kot je kajenje.
Vzroki in rešitve
Inštitut Roberta Kocha poudarja, da lahko preventivni ukrepi odločilno vplivajo na pričakovano življenjsko dobo. Zdrava prehrana, redna vadba in zgodnji zdravniški pregledi igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja ter drugih smrtonosnih bolezni.
V primerjavi z drugimi evropskimi državami Nemčija zaostaja, ko gre za povprečno pričakovano življenjsko dobo, predvsem ko gre za bolezni srca in ožilja. Za reševanje tega problema so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, ki bodo vsem skupinam prebivalstva zagotovili dostop do visokokakovostne zdravstvene oskrbe.
Prihodnji razvoj
Vlade in zdravstveni organi morajo nujno ukrepati za zmanjšanje družbene neenakosti v zdravstvenem varstvu. S širitvijo preventivnih programov in izboljšanjem dostopa do zdravstvene oskrbe je mogoče dolgoročno podaljšati pričakovano življenjsko dobo vseh skupin prebivalstva.