Učitelji na Spodnjem Saškem: Nasilje v šolah spodbuja poklicno zatiranje

Učitelji na Spodnjem Saškem: Nasilje v šolah spodbuja poklicno zatiranje

Trenutni izzivi v nemških šolah postajajo vse bolj pereči, zlasti ko gre za varnost učiteljev. Zveza filologov Spodnje Saške je izvedla anketo med 950 učitelji, ki je pokazala zaskrbljujoče rezultate glede izkušenj z nasiljem v srednjih in srednjih šolah. Te okoliščine mečejo kritično luč na šolsko okolje in zaščitne ukrepe, ki jih učitelji pogrešajo.

Raziskava, ki je potekala junija in julija 2024, je pokazala, da je skoraj 70 odstotkov anketiranih učiteljev doživelo verbalno nasilje. Poleg tega vsak peti učitelj poroča o fizičnem nasilju, medtem ko jih je 60 odstotkov izkusilo metode digitalnega napada. Ti šokantni statistični podatki kažejo, da je nasilje v šolah velik problem, ki ga ni mogoče prezreti.

Vpliv na učitelje

Posebno zaskrbljujoče je duševno zdravje učiteljev. Glede na raziskavo 86 odstotkov vprašanih pravi, da imajo incidenti nasilja močan do zelo močan vpliv na njihovo psihično počutje. Dejstvo je, da se 71 odstotkov v svojem delovnem okolju počuti nezaščiteno, 87 odstotkov pa jih meni, da se ministrstvo za kulturo ne odziva ustrezno na nasilne situacije. Ta številka kaže na občutek nemoči, ki ga čutijo številni učitelji.

Izjave Christopha Rabbowa, predsednika Filološkega združenja Spodnje Saške, ponazarjajo eksplozivno naravo vprašanja. Rabbow poudarja, da pomisleki učiteljev v sedanjih predpisih niso dovolj upoštevani. Medtem ko so učenci v odlokih zaščiteni, je učiteljem ta zaščita pred nasiljem in napadi odrekana. To ni le nevarna opustitev, ampak bi lahko imela tudi resne posledice za privlačnost učiteljskega poklica.

Poziv k dejanju

Raziskava kaže, da je tretjina anketiranih učiteljev izjavila, da se za poklic ne bi več odločila. Vse večje število nasilnih kaznivih dejanj in s tem povezan občutek negotovosti nakazujeta, da so potrebne temeljne spremembe. Društvo filologov se zato zavzema za celovit koncept, ki ne bo vključeval le študentov, temveč tudi učitelje kot varovane.

Dejstvo, da je bilo lani uradu kriminalistične policije Spodnje Saške prijavljenih okoli 2700 nasilnih kaznivih dejanj, vključno s skoraj 150 učitelji kot žrtvami, kaže, da je čas za resne korake k varnejšemu šolskemu okolju. Rabbow poziva k jasnim predpisom, ki bi opredelili posledice nasilnih dejanj v šolah in s tem vzpostavili učinkovito strategijo proti nasilju v izobraževalnih ustanovah.

Nenehne težave, kot so tiste, ki so očitne pri IGS Stöcken, kjer je treba znova in znova klicati policijo, ponazarjajo nujno potrebo po spremembi. Za ustvarjanje varnega učnega okolja niso odgovorni samo učitelji, temveč tudi politika, da izvajajo jasne ukrepe in prepovedi nasilnih dejanj.

Konec koncev je naloga šolske politike, da učiteljem povrne občutek varnosti. Postati učitelj ni le poklicna izbira, ampak delo, ki zahteva zaupanje in zaščito. Če ne boste sprejeli potrebnih ukrepov, bi lahko dolgoročno povzročilo, da bo manj ljudi pripravljenih vstopiti v poklic ali celo ostati v industriji. <%span%>Ta razvoj dogodkov je treba nujno spremljati, da se učiteljem zagotovi varno delovno mesto.%span%>

Osnovne informacije o nasilju v šolah

Nasilje v šolah je kompleksen problem, ki ne zadeva le učiteljev, temveč tudi učence in celotno šolsko okolje. Porast nasilnih dejanj je pogosto mogoče umestiti v širši družbeni kontekst. Študije kažejo, da lahko družbeni dejavniki, kot so družinske razmere, socialna prikrajšanost in pomanjkanje možnosti za vključevanje, odločilno prispevajo k pripravljenosti za uporabo nasilja. Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave je objavilo številne študije, ki preučujejo te povezave in kažejo, da je za izboljšanje razmer v šolah potreben strukturiran in preventiven pristop (glej BMBF ).

Poleg tega ima vse pomembnejšo vlogo digitalizacija. Širjenje pametnih telefonov in družbenih medijev lahko privede do povečanja ustrahovanja in fizičnih prepirov. Po raziskavi nemške fundacije za otroke in mladino je število učencev, ki so nadlegovani na spletu, v zadnjih letih močno naraslo. Ti pojavi še posebej prizadenejo otroke in mladostnike v rizičnih skupinah.

Statistični podatki o nasilju v šolah v Nemčiji

Problem nasilja v šolah je zaskrbljujoč, kažejo trenutni statistični podatki. Raziskava združenja nemških učiteljev je pokazala, da je bilo leta 2022 po vsej državi registriranih več kot 6000 primerov nasilja nad učitelji. Druga raziskava med učitelji v Severnem Porenju-Vestfaliji je potrdila, da je bilo 80 odstotkov anketiranih že priča verbalnemu agresiji, 30 odstotkov pa celo fizičnemu nasilju. Te številke ponazarjajo resnost situacije.

Poleg tega policijska kriminalistična statistika poroča o 15-odstotnem povečanju prijav nasilja v šoli v primerjavi s prejšnjim letom. Čeprav se o mnogih od teh incidentov javno ne razpravlja, je pomembno prepoznati razsežnosti problema. V šolah je treba izvajati preventivne ukrepe in izvajati ustrezne programe reševanja konfliktov, ki vključujejo ne le učence, ampak tudi učitelje.

Primerjava z mednarodnimi razmerami

V mednarodni primerjavi obstajajo države, ki imajo podobne težave z nasiljem v šolah, vendar uporabljajo različne strategije za boj proti njemu. V Združenih državah je na primer vprašanje nasilja v šolah po tragičnih dogodkih, kot je streljanje v šoli, vse bolj resno. Programi šolske psihologije, pobude proti ustrahovanju in večja vključenost socialnih delavcev v šole so tam živa realnost.

Nasprotno ima Nemčija drugačen pristop, ki deloma temelji na novih konceptih preprečevanja nasilja in reševanja konfliktov. Po drugi strani pa so države, kot je Finska, posebno pozornost namenile usposabljanju učiteljev, vzpostavile tesno sodelovanje med učitelji in socialnimi delavci ter spodbujale na študente osredotočeno učenje. To se je izkazalo za bolj učinkovito v boju proti nasilju.

Ključno je, da se države učijo druga od druge in prilagodijo učinkovite ukrepe za zagotavljanje varnosti v šolah ter zaščito tako učencev kot učiteljev.