Suche
Mein Konto
Duševno zdravje na delovnem mestu: strategije za podjetja!
Ob obletnici tragedije družbe Germanwings članek izpostavlja vse večji psihični stres na delovnem mestu in preventivne strategije.
Duševno zdravje na delovnem mestu: strategije za podjetja!
20. marca 2025 se svet spominja tragične obletnice tragedije družbe Germanwings, ki se je zgodila 24. marca 2015. V tej nesreči je Airbus strmoglavil v Alpah, pri čemer je umrlo vseh 150 ljudi na krovu. Po besedah Haufeja je nesrečo povzročila duševna bolezen kopilota. Ta dogodek meče senco na razpravo o duševnem zdravju na delovnem mestu, ki postaja vse pomembnejša.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da približno eden od štirih ljudi na svetu trpi za duševnimi motnjami. Po podatkih Techniker Krankenkasse so se v zadnjih desetih letih duševne bolezni med zaposlenimi povečale za okoli 35 odstotkov. Še posebej so ogrožena podjetja v kritični infrastrukturi, kot so energetski, transportni in zdravstveni sektor. Zgodovinski primer je jedrska nesreča v Černobilu leta 1986, v kateri sta stres in preobremenjenost povzročila resne kršitve varnostnih protokolov.
Preventivni ukrepi
Da bi preprečili, da bi se takšne tragedije ponovile, so letalske družbe sprejele strukturne ukrepe. Kljub temu je izvajanje preventivnih ukrepov nujno. Wissen poudarja, da je ohranjanje in spodbujanje duševnega zdravja v sodobnem delovnem svetu tako etično kot ekonomsko smiselno. Pozitivno psihično počutje povečuje produktivnost, zmanjšuje odsotnost z dela in povečuje zadovoljstvo pri delu.
Učinkovita preventivna strategija mora združevati promocijo zdravja pri delu, zdravje in varnost pri delu. Priporočeni ukrepi vključujejo programe za spodbujanje duševnega zdravja, usposabljanje, ozaveščanje in dostop do psihološke podpore. Inovativni pristopi vključujejo uporabo chatbotov in aplikacij AI za podporo psihosocialnih težav.
Podjetjem svetujemo, naj okrepijo odpornost svojih zaposlenih in ponudijo programe pomoči zaposlenim (EAP). Potrebni so redni pregledi delovnih razmer in obremenitev. V rizičnih podjetjih je treba letno izvajati analize psihološkega tveganja, da bi se lahko pravočasno odzvali na psihološki stres.
Ključnega pomena je tudi skrb za spodbujanje zdrave korporativne kulture. Za hiter odziv v primeru incidenta je treba razviti načrt za izredne razmere, zaposlene pa je treba seznaniti z duševnim zdravjem. Koncept podpore »HELP« – iskanje, prevzemanje pobude, prevzemanje vodstvene vloge, prevzemanje vodstvene odgovornosti, klicanje strokovnjakov – predstavlja nadaljnji gradnik preventivnega dela.