Sudan: med vojno in lakoto narašča število žrtev kolere

Sudan: med vojno in lakoto narašča število žrtev kolere

V Sudanu, kjer že več kot 18 mesecev divja uničujoča državljanska vojna, se ljudje borijo ne le z vsakodnevno grožnjo spopadov, ampak tudi z vse večjim tveganjem bolezni. V zadnjih tednih je zaradi kolere umrlo najmanj 22 ljudi, poročajo pa o več kot 350 okuženih, poroča ministrstvo za zdravje. Razmere ocenjujejo kot resne, še posebej, ker Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na povečano tveganje okužb.

Koleri podobna bolezen, ki lahko povzroči hudo dehidracijo in hitro postane smrtna, se prenaša predvsem z uživanjem okužene vode ali hrane. V državi, ki ji že tako grozi lakota, je širjenje te zelo nalezljive bolezni še posebej zaskrbljujoče. WHO je v Sudanu od januarja do julija 2023 zabeležila skupno 78 smrti zaradi kolere in 2400 potrjenih primerov. Te številke ponazarjajo dramatično zdravstveno stanje v državi.

Zdravstvena kriza na območju državljanske vojne

Nenehni konflikt med paravojaško milico RSF in rednimi oboroženimi silami ni zahteval le tisoče življenj, ampak je tudi resno prizadel zdravstveno infrastrukturo v državi. Z vsakim tednom državljanske vojne je zdravstvena oskrba slabša in številne bolnišnice ne morejo več zagotoviti potrebne pomoči. To pomeni, da je veliko ljudi v času bolezni odvisnih od lastnih možnosti, kar je v takšni krizni situaciji lahko življenjsko nevarno.

Pandemija kolere bi se lahko v prihodnjih tednih še bolj razširila, če ne bodo sprejeti obsežni zajezitveni ukrepi. Sanitarne razmere v številnih regijah Sudana so slabe, dostop do čiste vode pa močno omejen. Nevarnosti, ki jih prinaša kolera, so v tako nestabilnem okolju še večje. Skupna ekipa WHO in drugih zdravstvenih organizacij poskuša izboljšati razmere, vendar je dostop do tistih, ki potrebujejo pomoč, pogosto oviran zaradi spopadov in nemirov.

Eden največjih izzivov je hitro prepoznavanje prizadetih in zagotavljanje učinkovitega zdravljenja. Za zajezitev nalezljivega potenciala sta izobraževanje in dostop do čiste vode zelo nujna. Trenutno so ljudje v številnih regijah Sudana na robu humanitarne katastrofe, kolera pa je le ena od večine groženj, s katerimi se vsakodnevno spopadajo.

Boj proti koleri in odgovornost svetovne skupnosti

Mednarodna skupnost vse bolj usmerja pozornost na trajajočo krizo v Sudanu. Kljub temu obstajajo pomisleki glede porazdelitve virov in sposobnosti mednarodnih humanitarnih delavcev za delo na terenu. Krožni krog nasilja, izrednih humanitarnih razmer in bolezni ustvarja izjemno zaskrbljujoče razmere. WHO in druge organizacije pozivajo k hitri zdravstveni pomoči in izboljšanju higienskih razmer.

Glede na trenutne izbruhe kolere je jasna potreba po iskanju usklajenega globalnega odziva za podporo prebivalcem Sudana. Ponovna vzpostavitev osnovne zdravstvene infrastrukture in dostopa do varne vode sta ključnega pomena za zmanjšanje tveganja nadaljnjih nalezljivih bolezni.

Dosedanji ukrepi ne zadoščajo za preprečitev grozeče bede, zato je sodelovanje med mednarodnimi organizacijami, lokalnimi vladami in humanitarnimi pobudami bistveno za boj proti nevarnostim kolere in drugih bolezni. V državi, ki je potopljena v državljansko vojno, mora svetovna skupnost sprejeti nujne ukrepe za pomoč ljudem v Sudanu.

Trenutna humanitarna kriza v Sudanu ni le posledica državljanske vojne med milicami RSF in sudanskimi oboroženimi silami, ampak ima tudi globlje politične in gospodarske korenine. Po padcu predsednika Omarja al Baširja aprila 2019 je bila država v zapletenem procesu tranzicije. Ta proces so dodatno zapletli politični nemiri, gospodarska nestabilnost in pandemija COVID-19. Pomemben problem je stalna inflacija, ki se je dvignila nad 300 %, kar pomembno vpliva na kupno moč prebivalstva in povečuje osnovne življenjske stroške.

Oslabljene so bile tudi strukture civilne družbe, kar je povzročilo pomanjkanje zaupanja v vlado in njeno sposobnost, da zadovolji potrebe državljanov. Ti dejavniki so povečali tveganje za nasilje in nemire ter olajšali širjenje bolezni, kot je kolera, saj je dostop do čiste vode in sanitarij močno omejen. ZN in različne nevladne organizacije so ponudile sistematično podporo, vendar varnostne razmere in dostop do prizadetih območij predstavljata velike izzive.

Aktualni podatki in statistika o širjenju kolere

Epidemija kolere, ki trenutno divja v Sudanu, je zaskrbljujoča. Po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije je prišlo do porasta primerov kolere od januarja do julija 2023 v osmih prizadetih državah države. Skupno je bilo prijavljenih več kot 2.400 primerov kolere, kar je znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Zaradi kriznih razmer je veliko ljudi prisiljenih živeti v prenatrpanih in nehigienskih bivalnih razmerah, ki spodbujajo širjenje nalezljivih bolezni. Te negativne okoliščine še zaostrujejo humanitarno krizo in povečujejo tveganje lakote, saj kmetje na konfliktnih območjih pogosto izgubijo svoje pridelke ali pa so prisiljeni zapustiti svoja polja.

Dostopne zdravstvene storitve v Sudanu

Zdravstvena infrastruktura v Sudanu je močno prizadeta, zlasti od začetka državljanske vojne. Številne klinike so zaprte ali le delno delujoče. Razpoložljivost zdravil in medicinske opreme je zelo omejena in številni strokovnjaki so zbežali ali opustili delo. Tisti, ki so še vedno na lokaciji, so pod velikim pritiskom in pogosto delajo v nevarnih razmerah. Korona je povzročila tudi zastoj pomembnih programov cepljenja proti boleznim, kot je kolera, kar je dodatno zapletlo situacijo.

Mednarodne organizacije, kot so ZN in humanitarne agencije, poskušajo zagotoviti nujno pomoč, vendar vakuum moči in negotovost otežujeta logistično izvajanje pomoči. Zato sta podpora in mobilizacija mednarodne skupnosti ključnega pomena za izpolnjevanje humanitarnih potreb sudanskega ljudstva.

Treba je razviti skladen, vsesplošen pristop za obravnavanje takojšnjih humanitarnih potreb in spodbujanje trajnostnega razvoja države, da bi zmanjšali vpliv takšnih usodnih kriz v prihodnosti.