Zaupanje javnosti v znanost po vsem svetu ostaja stabilno

Zaupanje javnosti v znanost po vsem svetu ostaja stabilno

Študija kaže visoko zaupanje v znanstvenike, vendar dodaja vrzeli v odprtosti in prednostnih nalogah.

Pojav sodobne znanosti je prinesel globoke spremembe v človeško življenje in razmišljanje, pri čemer je tradicionalna prepričanja pogosto zamenjala s praksami, ki temeljijo na dokazih. Toda v zadnjih letih so se pojavili pomisleki, ki kažejo, da lahko zaupanje v znanost slabi.

Študija, objavljena vNarava človeškega vedenjaNedavno preučevali javno mnenje v 68 državah, da bi preučili obseg tega zaznanega upada in razloge zanj.

Zakaj obstaja zaupanje javnosti v znanstvene zadeve

Zaupanje v znanost je pomembno za spodbujanje sodelovanja javnosti s politikami, ki temeljijo na dokazih, na kritičnih področjih, kot so zdravje, podnebne spremembe in obvladovanje bolezni. Ko je zaupanje visoko, se skladnost in sodelovanje s politikami, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, bistveno izboljšata.

Prejšnje študije so pokazale, da je zaupanje v znanost zelo razširjeno, vendar so nedavne medijske pripovedi izpodbijale to perspektivo. Da bi bolje razumeli situacijo, je študija analizirala globalne nastavitve, da bi obravnavala morebitne pristranskosti in kulturne razlike.

Pregled študije

Študija je anketirala 71.922 udeležencev po državah. Izvedeno med novembrom 2022 in avgustom 2023 je ocenjevalo zaupanje javnosti v znanstvenike z uporabo 12-stopenjske lestvice, ki je merila usposobljenost, dobronamernost, integriteto in odprtost. Te meritve so bile združene v sestavljeni indeks, da bi zajeli splošne ravni zaupanja.

Dejavniki, ki vplivajo na zaupanje

Raziskovalci so preučevali, kako demografski, politični in kulturni dejavniki vplivajo na zaupanje v znanstvenike. Upoštevali so tudi vpliv neetičnih raziskovalnih praks, pomanjkanje ponovljivosti, dezinformacije in teorije zarote, ki lahko spodkopljejo zaupanje javnosti v znanost.

Edinstven vidik študije je bil osredotočenost na usmerjenost v družbeno prevlado (SDO) in znanstveni populizem. Ljudje z visoko stopnjo SDO pogosto gledajo na znanost v smislu družbenih hierarhij, kar lahko vodi v skepticizem, zlasti če se na raziskovalne ustanove gleda kot na elitistične.

Podobno znanstveni populizem odraža prepričanje, da je znanost pristranska in neusklajena z družbenimi interesi. Oba odnosa sta bila povezana z manjšim zaupanjem v znanstvenike. K nezaupanju je dodatno prispevalo zaznavanje razkoraka med pričakovanji javnosti in raziskovalnimi prioritetami.

Svoje je imela tudi politična polarizacija. Konservativni in desno usmerjeni posamezniki so na splošno pokazali nižjo stopnjo zaupanja v znanstvenike, čeprav se je stopnja med regijami razlikovala.

Ključne ugotovitve: ravni zaupanja in zaznave

Kljub nekaterim razlikam med državami je študija pokazala, da zaupanje v znanstvenike po vsem svetu ostaja zmerno visoko, s povprečno oceno 3,62 na 5-stopenjski lestvici. Zaznana kompetenca je bila še posebej močna, saj jo je 78 % anketirancev ocenilo z visoko oceno.

Integriteta in dobrohotnost sta bili ocenjeni srednje, s povprečno 3,58 oziroma 3,55 točke. Odprtost je bila ocenjena nižje, le 42 % vprašanih pa meni, da so znanstveniki odprti do drugih.

Večina vprašanih (75 %) se strinja, da je znanstvena raziskava najboljši način za preverjanje resnice. To prepričanje je bilo zmerno povezano z večjim zaupanjem v znanstvenike.

Demografski vpogledi

Zaupanje v znanstvenike je bilo bistveno večje med ženskami, starejšimi, mestnimi prebivalci, osebami z visokimi zaslužki, liberalci in ljudmi z višjo stopnjo izobrazbe. Zanimivo je, da sta stopnja pismenosti in vladna poraba za izobraževanje le malo vplivala na stopnjo zaupanja.

Verska predanost je na več načinov vplivala na zaupanje. V mnogih večinsko muslimanskih državah je bilo versko prepričanje pozitivno povezano z zaupanjem v znanost, medtem ko so v Združenih državah opazili nasprotno.

Na zaupanje so vplivala tudi politična nagnjenja. V ZDA so liberalci izrazili večje zaupanje v znanstvenike kot konservativci. Vendar pa v vzhodni Evropi, jugovzhodni Aziji in Afriki desno usmerjeni posamezniki bolj verjamejo znanstvenikom.

V večini držav politična usmerjenost – leva ali desna – ni bila tesno povezana z zaupanjem, kar nakazuje, da ima lahko odnos vodstva do znanosti večji vpliv kot posamezna politična prepričanja.

Javna pričakovanja in raziskovalne prioritete

Študija je razkrila velik razkorak med raziskovalnimi temami, ki dajejo prednost javnim vrednotam, in tistimi, ki jih zaznavajo. Javno zdravje, proizvodnja energije in zmanjševanje revščine so bili med glavnimi prednostnimi nalogami mnogih anketirancev.

Nasprotno pa sta bili vojaška in obrambna tehnologija med najmanj priljubljenimi temami v evropskih in latinskoameriških državah, čeprav so ju anketiranci v več afriških in azijskih državah dali prednost.

Zaključek in posledice

Študija potrjuje, da zaupanje javnosti v znanstvenike ostaja zmerno visoko, kar izpodbija pripoved o razširjenem nezaupanju. Vendar pa rezultati poudarjajo tudi področja za izboljšave, zlasti pri obravnavanju zaznanega pomanjkanja odprtosti med znanstveniki in usklajevanju raziskovalnih prednostnih nalog s pričakovanji javnosti.

Avtorji poudarjajo pomen jasne in učinkovite znanstvene komunikacije za reševanje "primanjkljaja odprtosti" in vzpostavitev močnejših javnih povezav. Že majhno nezaupanje, zlasti če ga krepijo vplivne javne osebnosti ali mediji, lahko moti sprejemanje politik, ki temeljijo na dokazih. Obravnavanje vprašanj, kot sta usmerjenost v družbeno prevlado in izboljšanje preglednosti prednostnih nalog raziskav, bi lahko dodatno okrepilo zaupanje v znanost.

Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi poglobili naše razumevanje te dinamike. Medtem morajo znanstveniki in oblikovalci politik pomembno sodelovati z javnostjo, da bi spodbudili medsebojno razumevanje in zaupanje.

Viri: