Imeti psa v otroštvu lahko zmanjša tveganje za dolgotrajno piskajoče dihanje

Imeti psa v otroštvu lahko zmanjša tveganje za dolgotrajno piskajoče dihanje

V nedavno objavljeni študiji v Revija za alergijo in klinično imunologijo Raziskovalci so preučevali interakcije genov in okolja (GxE) med lastništvom hišnih ljubljenčkov v otroštvu in lokusom 17q12-21 (tveganje za astmo) v povezavi s piskajočim dihanjem.

Lernen: Der Besitz eines Hundes im Säuglingsalter schützt vor anhaltendem Keuchen bei Asthma-Risikoträgern im Alter von 17 bis 21 Jahren. Bildquelle: Nina Buday/Shutterstock

Dednost astme, pojasnjena z genetskimi različicami v nedavnih študijah asociacij celotnega genoma (GWAS), je bila približno 9 %, v nasprotju s 60 % do 90 %, ocenjenimi v velikih študijah dvojčkov. Interakcije GxE in široke definicije astme verjetno prispevajo k "manjkajoči" dednosti. Študijska skupina za konzorcij Early Life Asthma Research (STELAR) je bila sestavljena iz petih neizbranih rojstnih kohort v Združenem kraljestvu (UK).

Sedemnajst polimorfizmov enega nukleotida (SNP) v različnih genih v lokusu 17q12-q21 je bilo povezanih z astmo, čeprav ni bila potrjena nobena vzročna različica. Kljub temu je bil rs2305480, missense različica Gasdermin B, vodilni SNP v študiji poslabšanj astme. Pri otroški astmi se pogosto pojavi preobčutljivost na hišne ljubljenčke (mačke/psi).

O študiju

Ta študija je preučevala interakcije GxE med različico rs2305480 v lokusu 17q12-q21 in lastništvom hišnih ljubljenčkov (pes/mačka) v otroštvu. Podatki so bili zbrani od rojstva do adolescence z uporabo validiranih vprašalnikov v petih kohortah konzorcija STELAR. Avtorji so se osredotočili na lastništvo mačk in psov ločeno v prvem letu življenja, pri čemer so analizo omejili le na lastnike psov, lastnike mačk in tiste, ki niso imeli hišnega ljubljenčka.

Za primerjavo je bila uporabljena skupina lastnikov psov in mačk. Raziskovalci so uporabili pet razredov piskanja iz analize latentnih razredov na longitudinalnih podatkih o piskanju. To so bili a) nikoli/redko piskajoče dihanje, b) zgodnje remitentno piskajoče dihanje v predšolski dobi, c) zgodnje remitentno piskajoče dihanje v srednjem otroštvu, d) dolgotrajno piskajoče dihanje in e) pozno piskajoče dihanje.

Različica rs2305480 je bila genotipizirana v petih kohortah. Uporabljena je bila široka binarna definicija astme, in sicer astma pri starosti 16 let (AE16). Pet kohort je bilo Ashford (ASHFORD), Avon Longitudinalna študija staršev in otrok (ALSPAC), Aberdeenska študija o ekcemu ​​in astmi, ki spremlja učinke prehrane (SEATON), Manchesterska študija o astmi in alergijah (MAAS) in Isle of Wight (IOW).

Kohorto ALSPAC smo analizirali ločeno, preostale pa skupaj (v nadaljevanju skupna kohorta). Izvedena je bila metaanaliza povzetkov statističnih podatkov iz ALSPAC in skupnih kohort. Interakcije med genotipom rs2305480 in lastništvom hišnih ljubljenčkov so preučevali z uporabo logistične regresije.

Za oceno povezave in interakcij med rs2305480 in lastništvom hišnih ljubljenčkov je bila izvedena multinomska regresija. Za kohorto MAAS je bil prah iz zemlje zbran pri starosti 5 let in določena je bila vsebnost endotoksina. Ravni endotoksina so bile preučene glede povezanosti s piskajočim dihanjem in lastništvom hišnih ljubljenčkov z uporabo multinomske regresije oziroma Wilcoxonovega testa.

Rezultati

Skupna kohorta je imela 2587 otrok, kohorta ALSPAC pa 6149 otrok. Predvsem 90 % tistih, ki so bili po definiciji AE16 razvrščeni kot neastmatični, je bilo v razredu nikoli/redko piskajočih. Nasprotno pa je bilo 89 % astmatikov v razredu trdovratnega piskajočega dihanja. Metaanaliza je pokazala, da je bila različica rs2305480 povezana z AE16 ter vztrajnim piskajočim dihanjem s poznim začetkom.

Vendar pa meta-analiza lastništva hišnih ljubljenčkov ni pokazala povezave med lastništvom mačke/psa v prvem letu življenja in astmo ali tipom piskajočega dihanja. Pri osebah, ki niso lastniki hišnih ljubljenčkov, je bil alel G rs2305480 povezan s povečanim tveganjem za AE16, vztrajno in pozno piskajoče dihanje. Podobno je bil alel G povezan s povečanim tveganjem za vztrajno sopihanje in AE16 pri lastnikih mačk.

Med genotipom rs2305480 in AE16 ali razredom sopihanja pri lastnikih psov niso opazili povezave. Metaanaliza logističnega modeliranja je pokazala, da so imeli lastniki psov z alelom tveganja rs2305480 znatno manjše tveganje za vztrajno sopihanje. Lastniki hišnih ljubljenčkov, ki nosijo fenotip tveganja (GG), so pokazali povečano razširjenost vztrajnega piskajočega dihanja.

Lastniki mačk s fenotipom GG so imeli večje tveganje za vztrajno sopihanje, tako kot lastniki hišnih ljubljenčkov. Nasprotno pa lastniki psov s fenotipom GG niso imeli večje razširjenosti vztrajnega sopihanja v primerjavi z drugimi skupinami. Predvsem so opazili višje ravni endotoksina v domovih lastnikov hišnih ljubljenčkov kot v domovih, kjer hišnih ljubljenčkov ni bilo. Natančneje, povečane ravni endotoksina so bile povezane z manjšim tveganjem za vztrajno piskajoče dihanje.

Sklepi

Če povzamemo, je študija pokazala povezavo med alelom tveganja rs2305480 in povečanim tveganjem za astmo za celotno populacijo. Alel rs2305480 je prav tako povečal tveganje za vztrajno piskajoče dihanje s poznim začetkom. Avtorji niso našli povezave med lastništvom hišnih ljubljenčkov in astmo ali piskajočimi izidi v prvem letu življenja splošne populacije. Ko pa so bile preizkušene interakcije GxE med lastništvom hišnih ljubljenčkov in genotipom, (samo) lastniki psov niso bili več izpostavljeni večjemu tveganju za astmo ali piskajoče dihanje.

Referenca:

• Tutino M, Granell R, Curtin JA, et al. (2022). Der Besitz eines Hundes im Säuglingsalter schützt vor anhaltendem Keuchen bei Asthma-Risikoträgern im Alter von 17 bis 21 Jahren. Zeitschrift für Allergie und klinische Immunologie. doi: https://doi.org/10.1016/j.jaci.2022.10.012 https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0091674922014130

.