Zakaj je pričakovana življenjska doba v Evropi zastala - in kako so nekatere države ostale v prednosti

Zakaj je pričakovana življenjska doba v Evropi zastala - in kako so nekatere države ostale v prednosti

Nove raziskave kažejo, zakaj se je pričakovana življenjska doba po Evropi upočasnila – in kako so proaktivne politike v nekaterih državah pomagale prebroditi krizo Covid-19 bolje kot druge.

V nedavno objavljeni študiji vThe Lancet Public HealthRaziskovalci so primerjali trende dejavnikov tveganja, vzrokov umrljivosti in pričakovane življenjske dobe v evropskih državah pred in med pandemijo koronavirusne bolezni 2019 (Covid-19).

Pričakovana življenjska doba je ključno merilo zdravja prebivalstva in se je v državah z visokimi dohodki povečala od leta 1900. To povečanje bi lahko pripisali postopnemu in trajnemu izboljšanju prehrane, umrljivosti otrok, nadzora nad nalezljivimi boleznimi in življenjskega standarda. Vendar se je podaljševanje pričakovane življenjske dobe od leta 2011 upočasnilo v vseh državah razen na Norveškem, v nekaterih primerih pa je bila upočasnitev bolj izrazita. Upočasnitev se je leta 2020 še povečala zaradi pandemije Covid-19.

Covid-19 je povzročil visoko stopnjo umrljivosti in skrajšanje pričakovane življenjske dobe v številnih državah. Ta zmanjšanja si še niso opomogla in v nekaterih regijah se je po letu 2021 še vedno pojavljala prekomerna smrtnost. Vendar vse države niso opazile enakega zmanjšanja – čeprav je večina opazila zmanjšanje, so nekatere, kot so Irska, Islandija, Švedska, Norveška in Danska, pokazale neznatno izboljšanje ali stabilnost pričakovane življenjske dobe. Pandemija Covid-19 lahko še naprej vpliva na pričakovano življenjsko dobo zaradi motenj v zdravstvenem varstvu in razmer po Covid-19.

O študiju

Države z največjim upočasnitvijo pričakovane življenjske dobe po letu 2011 je Covid-19 tudi najbolj prizadel, kar kaže na šibkejše zdravstvene trende, preden je pandemija naredila prebivalstvo bolj ranljivo.

V tej študiji so raziskovalci primerjali trende dejavnikov tveganja, pričakovane življenjske dobe in vzrokov smrti v evropskih državah pred in med pandemijo Covid-19. Uporabili so podatke iz študije Global Last of Diseases Study (GBD) 2021. Pričakovana življenjska doba, skupne vrednosti izpostavljenosti (SEV) za dejavnike tveganja in smrti, ki jih je mogoče pripisati posebnim dejavnikom tveganja, so bili ocenjeni za 16 ustanovnih držav Evropskega gospodarskega prostora (EEA) in štiri države Velike Britanije (UK).

Raziskovalci so primerjali tri časovna obdobja: 1990-2011, 2011-19 in 2019-21. Ocenili so povprečne letne spremembe pričakovane življenjske dobe za ta obdobja. Pričakovana življenjska doba je bila ocenjena ob rojstvu, na splošno in ob razgradnji glede na vzrok smrti. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je bila povprečno število let, ki bi jih novorojenčki lahko pričakovali, če bi bili izpostavljeni prevladujočim stopnjam umrljivosti glede na starost in spol.

Za oceno leta splošne upočasnitve pričakovane življenjske dobe so bili uporabljeni regresijski modeli Joinpoint. Stopnje umrljivosti glede na vzrok za 288 vzrokov so bile izračunane z orodjem, ki ga je razvil GBD. Spremembe pričakovane življenjske dobe so pripisali spremembam vzrokov umrljivosti za vsako obdobje, da bi ugotovili prispevek sprememb specifičnih vzrokov smrti k upočasnitvi podaljšanja pričakovane življenjske dobe.

Poleg tega je bila za oceno prispevkov posebnih vzrokov uporabljena pričakovana življenjska doba glede na izčrpanost glede na vzrok smrti. GBD 2021 je ustvaril epidemiološke ocene za 88 dejavnikov tveganja, SEV pa so bili ocenjeni za vsak dejavnik tveganja. SEV je bila tveganjem prilagojena razširjenost izpostavljenosti. Izračunane so bile povprečne starostno standardizirane stopnje umrljivosti, ki jih je mogoče pripisati ključnim dejavnikom tveganja.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu za oba spola skupaj od leta 1990 do 2021 po državah, razvrščena po pričakovani življenjski dobi leta 2019

Rezultati

Izboljšanje ravni visokega krvnega tlaka in holesterola se je po letu 2011 v mnogih državah ustavilo ali obratno, čeprav bi napredek medicine moral ohraniti stabilen napredek.

Raziskovalci so opazovali enakomerno pričakovano življenjsko dobo vsaj dve desetletji do leta 2011, ko je prišlo do pomembne spremembe v vseh državah razen na Norveškem. Vse države so dosegle povprečno letno podaljšanje pričakovane življenjske dobe od 1990 do 2011 in 2011–2019, vendar je med državami prišlo do precejšnje heterogenosti. Stopnja podaljšanja pričakovane življenjske dobe v letih 2011–2019 je bila nižja kot prej v vseh državah razen na Norveškem. Anglija je pokazala največje zmanjšanje stopnje izboljšanja med tema dvema obdobjema, medtem ko je Islandija zabeležila najmanjši padec.

V letih 2019–2011 se je pričakovana življenjska doba skrajšala v večini držav, vendar so se nekatere (Irska, Islandija, Švedska, Norveška in Danska) le malo izboljšale ali pa se niso spremenile. Največje skrajšanje pričakovane življenjske dobe so opazili v Grčiji, Angliji in drugih britanskih državah. Vzroki smrti za najvišjo pričakovano življenjsko dobo med letoma 1990 in 2011 so bile novotvorbe in bolezni srca in ožilja (KVB).

Države, v katerih je bilo podaljšanje pričakovane življenjske dobe zaradi teh vzrokov podobno od leta 1990 do 2011 do 2011–2019, so bile tudi države z najboljšimi izboljšavami med temi obdobji: Švedska, Islandija, Belgija, Norveška in Danska. Poleg tega se je v teh državah pričakovana življenjska doba v letih 2019–2021 nekoliko izboljšala. V nasprotju s tem sta britanski državi Italija in Grčija, ki sta imeli največjo upočasnitev pričakovane življenjske dobe pred covidom-19, največji upad v letih 2019–21.

V tem času je bilo skrajšanje pričakovane življenjske dobe v državah posledica smrti zaradi okužb dihal in izidov Covid-199. Kljub velikemu številu smrti zaradi okužb dihal pa se je na Irskem in Švedskem pričakovana življenjska doba izboljšala zaradi manjšega števila smrti zaradi novotvorb in srčno-žilnih bolezni.

Glavni specifični dejavniki tveganja za KVB v letu 2019 so bili povišan sistolični krvni tlak (SBP), povišan holesterol lipoproteinov nizke gostote (LDL) in tveganja zaradi prehrane. Za neoplazme so bili glavni dejavniki tveganja prehranska tveganja, poklicna tveganja in kajenje tobaka. Pomembni dejavniki tveganja za neoplazme in KVB so vključevali prehranska tveganja, kajenje, visoko raven glukoze v plazmi na tešče (FPG), visok indeks telesne mase (ITM), nizko telesno aktivnost, onesnaženost zraka in druga okoljska tveganja.

Vendar so ti dejavniki tveganja pokazali različne trende:

• Die Raucherraten gingen in allen Ländern stetig zurück.
• Der BMI nahm während des Untersuchungszeitraums in allen Nationen stetig zu.
• Verbesserungen bei hohem SBP- und LDL -Cholesterinspiegel standen nach 2011 in vielen Ländern zum Stillstand oder sogar um.
• Ernährungsrisiken und niedrige körperliche Aktivität blieben anhaltend hoch.

Spremembe pričakovane življenjske dobe ob rojstvu pri obeh spolih skupaj po državah in vzrokih smrti od leta 2019 do 2021, razvrščene do leta 2019, ki imajo pričakovano življenjsko dobo do leta 2019. Trdne navpične črne črte prikazujejo pričakovano življenjsko dobo v letu 2019 za vsako državo, črtkane navpične črne palice pa prikazujejo pričakovano življenjsko dobo v letu 2021. Vse barvne črte levo od leta 2019 črta predstavlja leta poslabšanja pričakovane življenjske dobe, ki jo je mogoče pripisati posebnim vzrokom smrti med letoma 2019 in 2021. Vrstice na zunanji strani polne in črtkane črte predstavljajo enako število let.

Sklepi

Norveška, Belgija in Švedska so naredile strateške politične poteze, vključno z boljšim dostopom do zdravljenja raka in dolgoročnimi prehranskimi posegi, ki so pomagale zagotoviti pričakovano življenjsko dobo, medtem ko so se druge borile.

Na splošno so vse države razen Norveške doživele skrajšanje pričakovane življenjske dobe po letu 2011. Izboljšanje števila smrti zaradi srčno-žilnih bolezni in neoplazem ter izboljšanje visokega SBP in LDL holesterola se je po letu 2011 znatno upočasnilo. V nasprotju s tem se je visok ITM vztrajno povečeval v treh desetletjih, druga tveganja pa so ostala povišana v večini držav.

Islandija, Norveška, Švedska in Danska so po letu 2011 in med pandemijo pokazale velike mednarodne razlike v pričakovani življenjski dobi. Te države so uvedle politike, ki so pomagale zmanjšati umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni in neoplazem ter potencialno ublažile vpliv Covid-19.

Trendi pričakovane življenjske dobe so povezani z dolgoročnimi političnimi posegi, kar nakazuje, da lahko vlade vplivajo na dolgoživost s političnimi odločitvami, kot so: Norveška ima na primer dolgo zgodovino fiskalnih ukrepov za zmanjšanje porabe sladkorja, nacionalni načrt proti raku v Belgiji pa poudarja preprečevanje in zgodnje zdravljenje, s čimer se ohranja pričakovana življenjska doba. Nasprotno pa je financiranje javnega zdravja v Združenem kraljestvu po letu 2010 verjetno prispevalo k stagnirajočim izboljšavam pričakovane življenjske dobe.

Študija poudarja pomen proaktivnih javnozdravstvenih politik ne le za izboljšanje pričakovane življenjske dobe, ampak tudi za krepitev odpornosti na prihodnje zdravstvene krize.

Viri: