Kaj 300 gramov ultra-predelane hrane na dan naredi za vaše tveganje za sladkorno bolezen

Kaj 300 gramov ultra-predelane hrane na dan naredi za vaše tveganje za sladkorno bolezen

Nova metaanaliza kaže, da lahko že majhno povečanje vnosa ultra predelane hrane poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, še posebej, če poraba preseže 300 gramov na dan.

V nedavno objavljeni študiji vDiabetes and Metabolism JournalRaziskovalci so preučevali povezave med vnosom ultra predelane hrane (UPF) in tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 (T2D).

UPF so industrijske formulacije, narejene iz celih ostankov hrane, pogosto spremenjene in izboljšane z aditivi za živila. UPF so običajno energijsko bogati, vsebujejo veliko sladkorja, natrija in maščob ter samo vlaknin. Zato lahko uživanje UPF povzroči slabo kakovost prehrane in prekomerni vnos energije, kar prispeva k večjim tveganjem za debelost in druge bolezni. Visoka poraba UPF lahko tudi poslabša signalizacijo insulina in poveča tveganje za T2D. Aditivi za živila v UPF, kot so umetna sladila in emulgatorji, lahko prav tako prispevajo k motnjam črevesne mikrobiote in spodbujajo odpornost proti insulinu.

O študiju

Predelano meso je pokazalo najmočnejšo povezavo s sladkorno boleznijo med podskupinami UPF – 34 % večje tveganje na porcijo, boljše od sladkih pijač in drugih kategorij.

V tej študiji so raziskovalci metaanalizirali razmerje med uporabo UPF in tveganjem T2D. Najprej so identificirali študije iz podatkovnih baz PubMed, Web of Science in Embase z uporabo ustreznih iskalnih izrazov. Ta metaanaliza je bila omejena na prospektivne študije, ki so poročale o ocenah relativnega tveganja (RR) in 95-odstotnih intervalih zaupanja za povezave med tveganjem T2D in prevzemom UPF. Študije, ki ne sledijo klasifikaciji NOVA (skupine živil), so bile izključene.

Naslednji podatki so bili pridobljeni iz primernih študij: med drugim velikost vzorca, starost, trajanje spremljanja, metode ocenjevanja hranilne vrednosti, obseg izpostavljenosti, sospremenljivke, relativna tveganja (RR) in čas ocene UPF. Za oceno pristranskosti in hitrosti dokazov so bili uporabljeni kriteriji Newcastle-Ottawa Scale in Oxford Center for Evidence-based medicine. Dersimonian-Lairdovi modeli naključnih učinkov so bili uporabljeni za metaanalizo, ki je primerjala najvišji in najnižji vnos UPF in posamezne podskupine UPF.

Poleg tega so bile izvedene nelinearne in linearne metaanalize odziva na odmerek za različne enote UPF (porcija/dan, absolutni grami (G)/dan in odstotek g/dan) z uporabo dvostopenjskih naključnih učinkov z omejenimi kubičnimi otrobi in dvostopenjske generalizirane metode ocenjevanja poškodovanih kvadratov nepremičnin z uporabo metode najmanjših kvadratov. Pristranskost objave je bila ocenjena z uporabo Eggerjevega testa in lijakastih grafov.

Analize občutljivosti so bile izvedene z izključitvijo vsake študije iz metaanalize eno za drugo, da se oceni robustnost rezultatov. Heterogenost smo preučili s statistiko I-kvadrat in Cochranovim Q testom. Poleg tega so bile izvedene analize podskupin o metodoloških značilnostih in morebitnih modifikatorjih učinka, da bi identificirali vire heterogenosti.

Rezultati

Polnozrnata žita v ultra predelanih žitih so verjetno povzročila njihov nepričakovan zaščitni učinek, kar je poudarilo, da vsa industrijska živila ne predstavljajo enakih tveganj.

Skupno je študija vključevala 10 objav v 12 prospektivnih kohortnih študijah. Največ študij je bilo izvedenih v Evropi (pet) in Severni Ameriki (štiri). Sedem publikacij je bilo visoke kakovosti, tri pa srednje kakovosti. Metaanaliza kategorij najvišjega in najnižjega vnosa UPF je vključevala 38.308 primerov sladkorne bolezni pri več kot 714.000 udeležencih.

Povzetek RR je bil 1,48 za tveganje T2D z zmerno do visoko heterogenostjo. Kljub heterogenosti velikosti RR med študijami so opazili dosledno pozitivno povezavo. Pristranskost objave ni bila ugotovljena. Med študijami, ki so poročale o povezavah za posamezne podskupine UPF, so bile sladkane in umetno sladkane pijače ter predelano meso pozitivno povezani s tveganjem T2D.

Nasprotno pa je bilo ugotovljeno, da so pakirani sladki prigrizki in sladice, pa tudi pakirani slani prigrizki ter ultra-predelana žita in kruh obratno povezani, čeprav obratna povezava za sladke prigrizke in sladice ni bila statistično značilna (RR = 0,92, 95 % IZ: 0,85–1,00). Te inverzne povezave je mogoče delno pojasniti z dejavniki, kot je vsebnost flavanola v izdelkih na osnovi čokolade ali vključitev polnozrnatega kruha v podskupino žit.

V analizah podskupin po regijah so opazili višje povzetke RR za evropske in severnoameriške študije v primerjavi s študijami iz drugih regij. Ta regionalna variacija je lahko povezana z večjim vnosom predelanega mesa v zahodnih populacijah, ki je bila podskupina UPF, ki je bila najbolj povezana s T2D. Povzetek RR za najvišje v primerjavi z najnižjimi kategorijami vnosa UPF je bil primerljiv med študijami z uporabo različnih enot UPF.

Azijsko in južnoameriško prebivalstvo je pokazalo blažjo povezavo med UPF in sladkorno boleznijo kot zahodnjaki, verjetno zaradi drugačnih prehranjevalnih vzorcev in manjših porcij.

Osem študij je poročalo o povezavah, ki so proučevale odstotek G/dan kot enoto vnosa UPF z uporabo deleža G/dan. Vsakih 10 % g/dan vnosa UPF je bilo pomembno povezano s 14 % večjim tveganjem za T2D, brez dokazov o nelinearnosti. Štiri študije so kot enoto za vnos UPF uporabile absolutni G/dan. Vsako povečanje vnosa UPF za 100 g/dan je bilo povezano s 5-odstotnim povečanim tveganjem za T2D.

Nelinearno razmerje so opazili le pri absolutnem vnosu G/dan, s strmejšim povečanjem tveganja pri ravneh vnosa 300 g/dan. Podobno so štiri študije kot enoto za vnos UPF uporabile porcije na dan. Ena uporaba na dan pri vnosu UPF je znatno povečala tveganje za T2D za 4 % in ta povezava je bila linearna.

Poleg tega so rezultati ostali trdni v analizah občutljivosti, ki so izključevale eno študijo naenkrat.

Sklepi

Če povzamemo, meta-analiza je odkrila pozitivno povezavo med vnosom UPF in tveganjem T2D. Večja poraba UPF je bila povezana z 48-odstotnim povečanim tveganjem za T2D. Povezava je ostala statistično pomembna po prilagoditvi za indeks telesne mase (ITM), čeprav je bil učinek delno oslabljen, kar kaže, da lahko ITM posreduje del razmerja.

Povezave so se ohranile po prilagoditvi glede na kakovost prehrane in skupni vnos energije, kar kaže na neodvisen učinek. Nelinearno razmerje je bilo opaženo posebej za absolutni vnos G/dan, s strmejšim povečanjem tveganja T2D pri ravneh vnosa, ki presegajo 300 g/dan UPF. Glede na naraščajoče povečanje vnosa UPF so potrebna dodatna prizadevanja za zmanjšanje porabe UPF s povečanjem dostopa do minimalno predelane ali nepredelane hrane.

Viri: