Možganska aktivnost kaže stalno občutljivost na negativne znake po okrevanju depresije
Raziskovalci so ugotovili, da lahko tudi po okrevanju posamezniki, ki so v preteklosti doživeli depresijo, ohranijo povečano občutljivost za negativne znake in se soočijo z izzivi pri uravnavanju odzivov na morebitno kazen. Rezultati nove študije v Biological Psychiatry: Cognitive Neuroscience and Neuroimaging, ki jo je objavil Elsevier, bi lahko vodili do boljših načinov za prepoznavanje posameznikov, pri katerih se depresija ponovi, in razvoj ciljno usmerjenih posegov za izboljšanje dolgoročnega okrevanja in preprečevanje prihodnjih epizod depresije. Za depresijo so značilne visoke stopnje recidivov, saj do 80 % posameznikov doživi vrnitev simptomov v petih letih, kar...
Možganska aktivnost kaže stalno občutljivost na negativne znake po okrevanju depresije
Raziskovalci so ugotovili, da lahko tudi po okrevanju posamezniki, ki so v preteklosti doživeli depresijo, ohranijo povečano občutljivost za negativne znake in se soočijo z izzivi pri uravnavanju odzivov na morebitno kazen. Rezultati nove študije vBiološka psihiatrija: kognitivna nevroznanost in slikanje nevronovobjavil Elsevier, bi lahko vodilo do boljših načinov za prepoznavanje ljudi, pri katerih se depresija ponovi, in razvoj ciljno usmerjenih posegov za izboljšanje dolgoročnega okrevanja in preprečevanje prihodnjih epizod depresije.
Za depresijo so značilne visoke stopnje ponovitve, pri čemer do 80 % posameznikov doživi vrnitev simptomov v petih letih, kar kaže, da okrevanje ne zagotavlja vedno dolgoročne odpornosti. Za izboljšanje preventive je potrebno boljše razumevanje osnovnih mehanizmov, ki prispevajo k posameznikovi ranljivosti za ponovitev bolezni.
Vodilni raziskovalec Henricus G. Ruhé, dr. med., Medicinski center Univerze Radboud, Oddelek za psihiatrijo, in Inštitut za možgansko kognicijo in vedenje DONDERS, Nijmegen, Nizozemska, pravi.“TVisoke stopnje recidivov, ki so jih opazili pri depresiji, kažejo, da morajo v možganih potekati procesi, zaradi katerih so posamezniki še naprej ranljivi za prihodnje epizode tudi po izboljšanju simptomov.Prejšnje raziskave so pokazale, da ljudje z depresijo pogosto ostanejo občutljivi tudi po remisiji. To nas je pripeljalo do tega, da smo se osredotočili na averzivno učenje – vrsto Pavlovskega klasičnega pogojevanja, pri katerem se oseba nauči izogibati dražljaju ali vedenju tako, da ga povezuje z neprijetnim izidom. Osredotočili smo se na habenulo – majhen del možganov, ki sodeluje pri obdelavi negativnih povratnih informacij. Želeli smo ugotoviti, ali se nenormalnosti v tem sistemu nadaljujejo po okrevanju od simptomov depresije. “
Za to študijo so raziskovalci uporabili funkcionalno MRI (fMRI) za oceno možganske aktivnosti med averzivno učno nalogo pri 36 bolnikih s ponavljajočo se depresijo in 27 zdravih kontrolnih osebah. Udeleženci so se med slikanjem s fMRI naučili povezav med sliko in neprijetnim grenkim okusom.
Slikanje je razkrilo dokaze, da so posamezniki z depresijo remisije pokazali povečano aktivnost habenule, posebej v pričakovanju kazni, kot tudi zmanjšano povezljivost med havenulo in ventralnim tegmentalnim področjem, ključnim jedrom srednjih možganov, ki je odgovoren za ustvarjanje nevrotransmiterja za nagrajevanje dopamina, in območjem, ki ga uravnava habenula - Aktivnost je regulirana. Ti vzorci kažejo na povečano občutljivost za negativne namige in zmanjšano sposobnost uravnavanja odzivov na morebitno kazen, tudi po razmišljanju o simptomih.
Glavni in odgovorni urednikBiološka psihiatrija: kognitivna nevroznanost in slikanje nevronovCameron S. Carter, MD, Univerza v Kaliforniji Irvine, diplomant,"Medtem ko je veliko znanega o tem, kako depresija vpliva na delovanje možganov pri aktivni bolezni, premalo razumemo, ali se te spremembe nadaljujejo tudi po okrevanju. Ta študija kaže, da tudi če ljudje nimajo očitnih simptomov depresije, lahko še vedno kažejo povečano občutljivost na negativne namige, kar pomaga okrepiti kršitve na boljši način in preprečiti, da bi postali resnejši. Popravljeni vplivi so se izboljšali.
Viri:
de Klerk-Sluis, J.M.,et al. (2025). Aberantni averzivni učni signali v habeuli pri remisiranih bolnikih s ponavljajočo se depresijo. Biološka psihiatrija: kognitivna nevroznanost in slikanje nevronov. doi.org/10.1016/j.bpsc.2025.04.006.