Največja študija o nosilcih BRCA1 in BRCA2 izboljša ocene tveganja za raka pri azijski populaciji

Največja študija o nosilcih BRCA1 in BRCA2 izboljša ocene tveganja za raka pri azijski populaciji

Skupina kliničnih znanstvenikov in raziskovalcev z Univerze v Nottinghamu (Malaysia Campus), Nacionalnega centra za raka Singapur (NCCS), Cancer Research Malaysia, Nanyang Technological University, Singapur (NTU Singapore), Univerze Malaya, Univerze v Cambridgeu, Inštituta za genome A* STAR v Singapurju (GIS) in drugih ustanov je izvedla največjo študijo doslej o BRCA1 in BRCA2 (RAK DOJKI). Geni 1 in 2) nosilci v azijski populaciji in ocene tveganja za raka dojke in raka jajčnikov, izboljšane za to populacijo. Rezultati, objavljeni vThe Lancet Regional Health – Zahodni Pacifikbo bolje vodil klinično zdravljenje azijskih bolnikov z mutacijami BRCA1 in BRCA2.

Rak dojk je najpogostejši in najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah v Singapurju, medtem ko je rak jajčnikov na šestem mestu po pojavnosti in umrljivosti v isti skupini. Študija iz leta 2022, izvedena v okviru Singapurskega nacionalnega programa za natančno medicino, je pokazala, da genetske mutacije, povezane z dednim rakom dojk in jajčnikov, prizadenejo skoraj 1 od 150 ljudi v Singapurju. Svetovne ocene kažejo, da je 3-5 % raka dojke in 10-15 % raka jajčnikov posledica mutacij v teh genih. Gena BRCA1 in BRCA2 sta najpogosteje prizadeta gena pri dednem raku dojk in jajčnikov, nosilke pa imajo povečano tveganje za razvoj teh rakov.

Vendar so bile obsežne študije o nosilcih BRCA1 in BRCA2 izvedene samo v populacijah pretežno evropskega porekla. Ker tudi drugi geni in dejavniki življenjskega sloga vplivajo na tveganje za nastanek raka pri nosilcih BRCA in so ti pri Azijcih drugačni kot pri Evropejcih, je obstajala precejšnja negotovost glede tveganja za raka pri azijskih nosilcih BRCA. Klinično obravnavo nosilcev BRCA1 in BRCA2 v Aziji je mogoče izboljšati, saj so bile do danes o tej kohorti izvedene le štiri majhne študije. Za proaktivno oskrbo in spremljanje nosilcev BRCA1 in BRCA2 azijskega porekla je potrebnih več informacij.

Za reševanje te nujne klinične potrebe je multidisciplinarna skupina zdravnikov, znanstvenikov in genetskih svetovalcev pregledala klinične podatke 572 družin v Singapurju in Maleziji z mutacijami BRCA1 in BRCA2. Družinski člani so bili stari od 20 do 79 let in kitajskega, indijskega in malajskega porekla. Od 1.121 nosilcev BRCA1 je bilo pri 144 in 65 diagnosticiranih rak dojk oziroma jajčnikov. Od 1.275 BRCA2 152 nosilk je zbolelo za rakom dojke in 19 za rakom jajčnikov. S statističnimi analizami so ocenili tveganje nosilk za razvoj raka dojke in jajčnikov. Primerjali so jih tudi glede na etnično pripadnost, lokacijo in rojstno kohorto.

Ključne ugotovitve

Rezultati so pokazali, da se je penetracija oziroma verjetnost, da bodo ti nosilci zboleli za rakom dojke, sčasoma povečala, pri čemer je največje povečanje prišlo pri ljudeh, rojenih po letu 1960. To povečanje je verjetno posledica urbanizacije in sprememb v reproduktivnih vzorcih. Ocenjena incidenca raka dojke za vse etnične skupine v študiji je bila najvišja pri starosti 55 let in se je nato zmanjšala.

Študija je tudi pokazala, da je pojavnost raka med nosilci BRCA1 in BRCA2 v Singapurju primerljiva s tisto pri zahodni populaciji. Modra črta, modri krog in modri kvadrat predstavljajo kumulativno tveganje Azijcev v Združenih državah, malezijskih Kitajcev in singapurskih Kitajcev, medtem ko oranžna črta, oranžni krog in oranžni kvadrat predstavljajo Azijce v Združenem kraljestvu, malezijske Indijce in singapurske Indijce. oz.

Kumulativno tveganje za raka dojk in jajčnikov med kitajskimi nosilci BRCA1 in BRCA2 v Singapurju je bilo podobno kot pri Azijcih v Združenih državah (približno 37 % vzhodnih Azijcev v Združenih državah), vendar višje v primerjavi s Kitajci v Maleziji. Skupna tveganja indijskih nosilcev BRCA1 in BRCA2 v Singapurju so bila podobna kot pri Azijcih v Združenem kraljestvu (s približno 47 % južnoazijskih prebivalcev v Združenem kraljestvu), vendar višja v primerjavi z Indijci iz Malezije.

Posledice za klinično zdravljenje

Rezultati te študije zagotavljajo pomemben nov okvir za ocenjevanje tveganja raka pri azijskih nosilcih in omogočajo bolj individualiziran pristop h kliničnemu zdravljenju te populacije. To podpira uvodnik v številki februarja 2024Onkologija JAMA, da je napredek v tehnologiji omogočil lažjo in stroškovno učinkovitejšo identifikacijo nosilcev BRCA1 in BRCA2 ter omogočil izvajanje strategij za obvladovanje tveganja raka, ki jih je začrtala Nacionalna celovita mreža za boj proti raku (koalicija 33 centrov za raka v Združenih državah). Ti vključujejo klinični pregled dojk in MRI dojk pri 25 letih, mamografijo pri 30 letih, operacije za zmanjšanje tveganja in terapevtske posege. V isti številki je študija 2488 žensk v Severni Ameriki in Evropi nakazala, da je spremljanje MRI povezano z znatnim zmanjšanjem umrljivosti zaradi raka dojke pri ženskah nosilkah BRCA1 v primerjavi s spremljanjem MRI. Druga študija s 4.332 ženskami, ki so bile nosilke BRCA1 ali BRCA2, je pokazala, da je ooforektomija povezana s pomembnim zmanjšanjem umrljivosti zaradi vseh vzrokov.

Zgodnji posegi za nosilce BRCA1 in BRCA2 vključujejo možnosti presejanja, ki temeljijo na individualnem tveganju za odkrivanje raka v njegovi najzgodnejši in najbolj ozdravljivi fazi, kot tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so terapevtski posegi (antiestrogenska terapija, tamoksifen itd.) in profilaktične operacije (mastektomija, salpingektomija). in ooforektomija).

Nedavne študije so pokazale, da so nosilci genov BRCA1 in BRCA2 pogostejši, kot se je prej mislilo, medtem ko ta študija kaže, da je tveganje nosilcev za razvoj raka dojke in jajčnikov enako visoko v Singapurju kot v zahodnih državah. Za zgodnjo identifikacijo nosilcev bi bilo treba razmisliti o genetskem testiranju, tako da je mogoče načrtovanje oskrbe prilagoditi osebi in izvesti zgodnje posege, kot so redno spremljanje in ukrepi za zmanjšanje tveganja.«

Joanne Ngeow, soavtorica, izredna profesorica genomske medicine na NTU Singapur Lee Kong Chian School of Medicine in vodja službe za genetiko raka pri NCCS

To raziskavo podpira Nacionalni svet za medicinske raziskave (NMRC), Ministrstvo za zdravje, Singapur v okviru nagrade kliničnega znanstvenika – raziskovalec (MOH-000654).

Viri: