Ošpice se v Evropi vračajo s smrtonosnimi posledicami, saj se vrzeli v precepljenosti povečujejo

Ošpice se v Evropi vračajo s smrtonosnimi posledicami, saj se vrzeli v precepljenosti povečujejo

Dramatično povečanje primerov ošpic po Evropi leta 2024, ki ga poganjajo nizke stopnje cepljenja in vse večje vrzeli v imunosti, je okrepilo nujne pozive k cepljenju in nadzoru bolezni.

Poročila držav iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Lihtenštajna, Litve, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske.

Ali ste vedeli, da imajo necepljeni ljudje 90-odstotno možnost, da se okužijo z virusom ošpic, če so jim izpostavljeni? Leta 2024 je število primerov ošpic po Evropi naraslo in doseglo najvišjo raven v zadnjih desetletjih. Aktualno poročilo izEvropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)Razpravljali o zaskrbljujočem porastu primerov ošpic, dejavnikih, ki prispevajo k izbruhom, in nujnih strategijah, potrebnih za preprečevanje prihodnjih epidemij.

ošpice

Sezonska ponovna oživitev: Po treh letih motenj v vzorcih so primeri ošpic leta 2024 sledili klasični sezonski krivulji, ki je dosegla vrh spomladi in zgodaj poleti, kar je vzorec, ki ga nismo videli od pandemije Covid-19.

Ošpice so ena najbolj nalezljivih nalezljivih bolezni in se zlahka širijo po kapljicah v zraku. Ena sama okužena oseba lahko virus razširi na 12 in 18 drugih. Prizadevanja s cepljenjem od šestdesetih let prejšnjega stoletja so ošpice po vsem svetu močno zmanjšala, vendar virus ošpic še vedno povzroča veliko bolezni in smrti, zlasti pri majhnih otrocih. Svetovne ocene kažejo, da ošpice vsako leto še vedno povzročijo skoraj 140.000 smrti otrok.

Čeprav je precepljenost po vsej Evropi na splošno visoka, ostajajo lokalizirane vrzeli, zaradi česar so nekatere populacije ranljive za izbruhe. Študije kažejo, da je doseganje in vzdrževanje vsaj 95-odstotne pokritosti z dvema odmerkoma cepiva ključnega pomena za preprečevanje širjenja ošpic.

Vendar je pokritost s cepljenjem nihala, zlasti med pandemijo koronavirusne bolezni 2019 (Covid-19), ko so motnje v zdravstvenem varstvu in v nekaterih državah neuspešna cepiva povzročile vrzeli v imunosti. Poleg tega pritok primerov iz držav, kjer so ošpice še vedno endemične, še naprej ogroža prizadevanja za obvladovanje bolezni v Evropi. Poročilo posebej kaže, da je Romunija med letoma 2022 in 2023 doživela močan upad pokritosti s prvim in drugim odmerkom, medtem ko je Avstrija pokazala izboljšanje pokritosti z drugim odmerkom.

Trenutno poročilo

Letno epidemiološko poročilo o ošpicah za leto 2024 temelji na podatkih, pridobljenih iz sistema za primere Epipulse 20. marca 2025. Epipulse zagotavlja izboljšano zbiranje podatkov in analizo primerov nalezljivih bolezni, kar presega zmožnosti starejšega evropskega sistema nadzora. V poročilu so bili uporabljeni primeri, o katerih je poročalo 30 držav EU Unije (EU) in gospodarskega prostora EGP (EGP).

Romunska imunizacijska kriza: pokritost s prvim odmerkom cepiva se je med letoma 2020 in 2023 zmanjšala za skoraj 10 %, zaradi česar so majhni otroci v najbolj ranljivi državi v Evropi nezaščiteni.

Nadzor se je zanašal predvsem na celovite, pasivne sisteme poročanja za nacionalno populacijo, predložitev podatkov pa je sledila standardnim definicijam primerov v EU, sprejetim med letoma 2008 in 2018. Ocene pokritosti s cepljenjem so bile pridobljene iz podatkovnih nizov Globalnega zdravstvenega observatorija Svetovne zdravstvene organizacije (UNISF (UNICEFL) (UNICEFF) in ocene pokritosti s cepljenjem).

Poročilo je uporabilo tudi nadzorni atlas ECDC za nalezljive bolezni in mesečna poročila o primerih ošpic in rdečk. Podatki o primerih, statusu cepljenja, rezultatih, hospitalizacijah in zapletih so bili zbrani in analizirani, da bi ugotovili trende, sezonskost, porazdelitev po starostnih skupinah, vrzeli v cepljenju in status uvoza.

Izračunane so bile stopnje napadov in cepljenja glede na starost, uvozi primerov pa so bili razvrščeni na podlagi zgodovine potovanj in izpostavljenosti zunaj držav poročevalk. Podatki o hospitalizacijah in zapletih so bili uporabljeni za oceno resnosti primerov in stanja izida, vključno s smrtjo, kadar koli so bili na voljo.

Poleg tega so bili vključeni zgodovinski trendi v pokritosti s cepljenjem proti ošpicam, stopnji prijav in primerjavah med državami, da bi ugotovili nastajajoče ranljivosti in podali priporočila za javnozdravstvene posege. Poročilo prav tako ugotavlja, da je enajst držav EU/EGP uvedlo obvezne politike cepljenja proti ošpicam, kar lahko prispeva k razlikam v pokritosti in starostni specifični ranljivosti.

Ključne ugotovitve

Poročilo ugotavlja, da so se primeri ošpic v EU/EGP leta 2024 močno povečali, pri čemer je bilo prijavljenih več kot 35.000 primerov, kar je skoraj desetkrat več kot število primerov leta 2023. Samo Romunija je predstavljala 87 % vseh primerov.

Poleg tega je stopnja obvestil presegla ravni pred pandemijo in dosegla 77,4 primera na vsak milijon ljudi. Najbolj prizadeta skupina so bili dojenčki, mlajši od enega leta, s stopnjo okužbe 1.175,4 na milijon, sledili so jim otroci, stari od 1 do 4 leta.

Približno 87 % prijavljenih primerov je vključevalo ljudi, ki niso bili cepljeni. Bolj zaskrbljujoča je bila ugotovitev, da 90 % otrok, starih od enega do štirih let, ni bilo cepljenih, kar je razkrilo znatne vrzeli v imunosti v kritični starostni skupini. Poročilo je tudi poudarilo, da med starejšimi otroki in odraslimi obstajajo vrzeli v imunosti, pri čemer več držav poroča, da se večina primerov pojavi pri ljudeh, starejših od 30 let. To kaže na preteklost premajhne zastopanosti v teh populacijah. Na primer, v Franciji, Italiji, Španiji in na Poljskem se je leta 2024 večina primerov ošpic pojavila pri odraslih, starih 30 let in več, medtem ko je bila v Romuniji večina primerov pri majhnih otrocih.

Žariščne točke v bolnišnicah: Med 24 529 hospitaliziranimi primeri jih je bilo 82 % necepljenih, vključno s 739 popolnoma cepljenimi ljudmi, kar poudarja redek, a resničen pojav prebojnih okužb.

Visoke so bile tudi hospitalizacije, saj je bilo v 79 % primerov potrebna bolnišnična oskrba, predvsem med necepljenimi otroki. Pravzaprav je bilo približno 82 % hospitaliziranih primerov necepljenih in približno 80 % tistih, pri katerih so se razvili zapleti, kot sta pljučnica ali encefalitis, prav tako ni bilo cepljenih, kar še dodatno poudarja tveganja, s katerimi se soočajo tisti, ki niso zaščiteni. Poleg tega so pogosto poročali o zapletih, kot sta pljučnica in encefalitis.

Ugotovljeno je bilo tudi, da se je smrt zaradi ošpic močno povečala, s 23 smrtnimi primeri – 22 samo v Romuniji – v primerjavi s samo tremi leta 2023. Dojenčki in majhni otroci so predstavljali večino teh smrti. Poleg tega se je povečalo tudi število uvoženih primerov, zlasti iz Evrope, kar poudarja stalna tveganja čezmejnega prenosa.

Kljub obstoju dolgoletnih programov cepljenja je pokritost s prvim odmerkom nekoliko padla na 93,9 % in z drugim odmerkom na 88,8 %. Le štiri države so leta 2024 izpolnile cilj več kot 95-odstotne pokritosti z drugim odmerkom cepljenja proti ošpicam. Poročilo nadalje ugotavlja, da so le tri države leta 2023 dosegle več kot 95-odstotno pokritost s prvim in drugim odmerkom v letu 2023.

Raziskovalci so ugotovili, da so bile informacije o statusu cepljenja nepopolne za nekatere starostne skupine in da so morda poročali o neblagih primerih, kar je morda podcenjevalo pravo incidenco.

Sklepi

Če povzamemo, epidemiološko poročilo ECDC iz leta 2024 je ugotovilo zaskrbljujoč ponovni izbruh ošpic v Evropi in poudarilo resne posledice vrzeli v imunosti in neoptimalne precepljenosti.

Za dojenčke in majhne otroke so potrebni nujni ukrepi za ponovno vzpostavitev zaščite skupnosti s kampanjami cepljenja, ciljno usmerjenim dosegom in krepitvijo nadzora, da se prepreči nadaljnji ponoven pojav ošpic. Kot ključne strategije v poročilu sta poudarjena tudi krepitev digitaliziranih informacijskih sistemov imunizacije in mednarodnega sodelovanja za preprečevanje čezmejnega prenosa. Poročilo tudi poudarja pomen ciljno usmerjenih kampanj za dohitevanje za spregledane skupine, zlasti med mladimi in odraslimi. Poudarja, kako lahko nacionalne razlike v politikah MMR – kot je časovna razporeditev odmerkov cepiva in programi dohitevanja – delno pojasnijo razlike v starostno specifični dovzetnosti v regiji.

Viri: