Nizek vitamin D v prvem trimesečju je povezan z večjim tveganjem za prezgodnji porod in zmanjšano dolžino ploda

Nizek vitamin D v prvem trimesečju je povezan z večjim tveganjem za prezgodnji porod in zmanjšano dolžino ploda

Ugotovitve kažejo, da je lahko zgodnja nosečnost kritično okno za materin vitamin D za podporo rasti ploda in zmanjšanje tveganja prezgodnjega poroda.

AktualnaAmerican Journal of Clinical NutritionŠtudija je proučevala, ali so ravni vitamina D v prvem in drugem trimesečju z materinim vitaminom D povezane z rastjo ploda in izidi nosečnosti.

Status vitamina D in izid nosečnosti

V ameriški raziskavi je imelo približno 28 % nosečnic ali doječih žensk pomanjkanje vitamina D. Številne študije so pokazale, da lahko nezadosten status vitamina D pri materi, to je pod 50 nmol/L, povzroči neugoden izid nosečnosti tako za dojenčka kot za mater. Pomanjkanje vitamina D povezujejo s povečanim tveganjem za gestacijski diabetes mellitus, prezgodnji porod in preeklampsijo.

Vitamin D igra pomembno vlogo v zgodnji nosečnosti. Na primer, sodeluje pri nastajanju vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja in placentnega rastnega faktorja. Ti proangiogeni dejavniki so ključni za uravnavanje zgodnje vaskularizacije placente. Poleg tega je vitamin D izjemno pomemben za zdravje in tvorbo kosti. Prejšnje študije so status vitamina D pri materi povezale s porodno težo in razvojem okostja.

Ni veliko študij, ki so preučevale, ali status vitamina D vpliva na vzorce rasti ploda med nosečnostjo. Prejšnje raziskave so predstavile nasprotujoče si dokaze o učinkovitosti dodatkov vitamina D pri izboljšanju rezultatov pri materi in novorojenčku. Zato je pomembno oceniti učinke dodajanja vitamina D v različnih obdobjih med nosečnostjo na rezultate pri materi in vzorce rasti ploda.

O študiju

Trenutna longitudinalna študija je proučevala povezave med statusom vitamina D v prvem in drugem trimesečju ter vzorcem rasti ploda, vključno z gestacijsko starostjo ob rojstvu, majhno gestacijsko starost (SGA) in tveganjem za prezgodnji porod.

Vsi relevantni podatki so bili pridobljeni iz multicentrične prospektivne kohortne študije – Študija izidov nosečnosti brez nosečnosti: nadzor bodočih mater (NUMOM2B). Ta študija v ZDA je vključevala 10.038 nosečnic, ki niso rodile. Podatki o nosečnosti in biovzorci so bili zbrani od udeleženk v prvem trimesečju, zgodnjem drugem trimesečju, poznem drugem/zgodnjem tretjem trimesečju in ob porodu.

Ker 25-hidroksivitamin D (25(OH)d) prvotno ni bil izmerjen za kohorto Numom2b. Skupaj 351 udeležencev Numom2b je bilo naključno izbranih za merjenje F25(OH)D za trenutno študijo. Rast ploda so merili z ultrazvokom po nosečnosti v 16–21 in 22–29 tednih. Poleg tega so bile ob rojstvu izmerjene neonatalne antropometrične ocene. Krivulje rasti ploda so bile zgrajene na podlagi dolžine, teže in obsega glavenpr-Jedra.

Rezultati študije

Povprečna starost udeleženk je bila 27,9 leta, povprečna dolžina nosečnosti 38,8 tedna, povprečni indeks telesne mase (ITM) pa 26,6. Približno 50 % kohorte je imelo diplomo, večina pa je bila nehispanskih belcev. V primerjavi s starejšimi udeleženci je bilo pri mlajših ženskah večja verjetnost pomanjkanja vitamina D.

Zanimivo je, da so udeleženci z diplomo manj verjetno imeli pomanjkanje vitamina D, tj. 25(OH)d <50 nmol/L. Ti udeleženci so pokazali večjo nagnjenost k uporabi multivitaminskih dodatkov. Povprečne koncentracije 25(OH)D v prvem in drugem trimesečju so bile 68,1 nmol/L oziroma 78,0 nmol/L.

V prvem trimesečju je imelo 20 % žensk koncentracijo 25(OH)D pod 50 nmol/L, večina pa je imela koncentracijo 25(OH)D nad 50 nmol/L. V drugem trimesečju je 13 % žensk pokazalo pomanjkanje vitamina D, medtem ko jih je imelo 87 % koncentracije 25(OH)D ≥50 nmol/L.

96 % kohorte je imelo meritve rasti ploda za vse tri točke, medtem ko so preostali 4 % imeli meritve samo za dvojne točke. V prvem trimesečju so opazili povezave med 25(OH)D in linearno rastjo ploda. Vendar koncentracija vitamina D ni bila povezana niti s težo niti z obsegom glave v prilagojenih modelih.

V prvem trimesečju je bilo 10 nmol/L povezano z 25 (OH) D z dolžino okoli 0,05.npr- Po prilagoditvi za moteče dejavnike. Z uporabo motenj insuficience Inštituta za medicino (IOM) (<50 v primerjavi z ≥50 nmol/L) 25(OH)D v drugem trimesečju ni bil povezan s trajektorijami rasti ploda glede dolžine, teže ali obsega glave po prilagoditvi za moteče dejavnike.

Približno 6 % dojenčkov je bilo rojenih MGS in 8 % nedonošenčkov. V trenutni študiji je bilo prvo trimesečje ocenjeno 25 (OH) d neprekinjeno ali z uporabo binarnih presekov IOM. Koncentracija 25(OH)D ni bila povezana s tveganjem za SGA ali prezgodnji porod.

V primerjavi z ženskami z 25 (OH) d > 80 nmol/L je bilo ugotovljeno prej. 25(OH)D v drugem trimesečju ni bil povezan s SGA ali prezgodnjim porodom.

Sklepi

V trenutni študiji je bilo ugotovljeno, da je status vitamina D pri materi v prvem trimesečju močno povezan z vzorci rasti ploda. Pomanjkanje vitamina D v prvem trimesečju je bilo povezano z večjim tveganjem za krajšo povprečno nosečnost in prezgodnji porod. Vendar pa v drugem trimesečju stanje vitamina D ni bilo povezano z neželenimi izidi nosečnosti ali spremembami v vzorcih rasti ploda. V prihodnosti morajo raziskovalci odkriti mehanizem, s katerim vitamin D prispeva k rasti ploda.

Viri: