Študija kaže: mielinizacija v možganih spodbuja odpornost pri mladih
Študija Inštituta Max Planck preučuje, kako psihosocialni stres vpliva na razvoj možganov mladostnikov.

Študija kaže: mielinizacija v možganih spodbuja odpornost pri mladih
Vpliv psihosocialnih dejavnikov na odpornost mladostnikov
Nova študija kaže, da imajo mladostniški možgani izjemno sposobnost prilagajanja na psihosocialne stresorje, kar je še posebej pomembno za razvoj njihovega duševnega zdravja. Raziskavo izvajata znanstvenici Meike Hettwer in Sofie Valk z Inštituta Max Planck za kognitivne in možganske znanosti v Leipzigu in je bila nedavno objavljena v reviji Nature Communications.
Preberite več o pridobljenih izkušnjah
Preučevali so skupino več kot dva tisoč mladih, starih od 14 do 24 let, in analizirali, kako lahko okoljski dejavniki, kot sta zanemarjanje družine ali ustrahovanje, vplivajo na duševno zdravje teh mladih. Da bi bolje razumeli povezave, so raziskovalci posebno pozornost namenili mielinizaciji možganov. Mielin, plast maščob in beljakovin, pokriva živčne celice in izboljša prenos signala med njimi. Večja mielinizacija v prefrontalnem korteksu je bila povezana z boljšo odpornostjo.
Prefrontalni korteks in njegov pomen
Prefrontalni korteks ima osrednjo vlogo pri uravnavanju čustev in obdelavi informacij. Hettwer pojasnjuje: "Učinkovitejše širjenje prefrontalnih mrež je lahko povezano z mladostniki, ki bolje uravnavajo svoja čustva, bolje ocenjujejo situacije in razvijajo kognitivne strategije za boljše soočanje s čustveno zahtevnimi situacijami." Študija je pokazala, da so imeli mladostniki, ki so z leti postali bolj vzdržljivi, močnejšo mielinizacijo na tem področju.
Spremembe skozi čas in odpornost
Raziskovalci so izvedli longitudinalno analizo, v kateri so testirance dvakrat pregledali na MRI skenerju v obdobju enega do dveh let. Rezultati kažejo, da ima pozitivni razvoj mielinizacije bistveno vlogo pri odpornosti. Nasprotno pa so mladostniki, ki so bili bolj ranljivi za psihosocialni stres, pokazali manj stabilnosti svojih nevronskih mrež.
Posledice za družbo in prihodnje raziskovalne usmeritve
Raziskava odpira pomembna vprašanja, na primer, kako je mogoče spodbujati stabilnost nevronskih mrež. Kot pravi Valk, bi ponovitev študije v rizičnih skupinah in pri mladih, ki so že duševno bolni, lahko zagotovila informativne rezultate. "Povečan pozitivni stik s podpornimi psihosocialnimi službami bi lahko spodbudil plastičnost možganov, odvisno od izkušenj," pravi.
Za družbo je izjemnega pomena, da sprejme preventivne ukrepe, ki se osredotočajo na ogrožene mlade, da se stabilizira njihovo duševno zdravje in spodbuja zdravo psihosocialno okolje.
Kontakt za dodatne informacije
Znanstvena kontaktna oseba:
Meike Hettwer, doktorska študentka
E-pošta: meike.hettwer@cbs.mpg.de
Inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, Leipzig
Dr. Sofie Valk, vodja skupine
E-pošta: valk@cbs.mpg.de
Inštitut Maxa Plancka za kognitivne in možganske znanosti, Leipzig
Izvirna objava:
Meike D. Hettwer et al. "Longitudinalne variacije v prožnem psihosocialnem delovanju so povezane s tekočo kortikalno mielinizacijo in funkcionalno reorganizacijo med adolescenco" v Nature Communications.