Študija CDC poudarja naraščajočo nevarnost tularemije v osrednjih ZDA
Naraščajoči primeri tularemije zahtevajo ukrepanje: CDC poudarja diagnostične dosežke in poziva k ciljno usmerjenim prizadevanjem za zaščito ranljivih skupnosti. V nedavni študiji, objavljeni v reviji Morbidity and Mortality Weekly Report, so znanstveniki iz ameriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) preučevali demografske vzorce, geografsko porazdelitev in trende pojavnosti tularemije, redke bakterijske bolezni, ki jo povzroča Francisella tularensis. S to boleznijo se lahko ljudje okužijo na različne načine, kot so piki žuželk, okužena hrana ali voda ter vdihavanje. Ozadje Tularemija je zoonotska bolezen, ki jo povzroča bakterija Francisella tularensis. Ljudje se lahko izražajo skozi…
Študija CDC poudarja naraščajočo nevarnost tularemije v osrednjih ZDA
Naraščajoči primeri tularemije zahtevajo ukrepanje: CDC poudarja diagnostične dosežke in poziva k ciljno usmerjenim prizadevanjem za zaščito ranljivih skupnosti.
V študiji, nedavno objavljeni v revijiTedensko poročilo o obolevnosti in umrljivostiZnanstveniki ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) so preučili demografske vzorce, geografsko porazdelitev in trende pojavnosti tularemije, redke bakterijske bolezni, ki jo povzročaFrancisella tularensis. S to boleznijo se lahko ljudje okužijo na različne načine, kot so piki žuželk, okužena hrana ali voda ter vdihavanje.
ozadje
Tularemija je zoonotska bolezen, ki jo povzroča bakterijaFrancisella tularensis. Ljudje se lahko okužijo z boleznijo ob stiku z okuženimi živalmi, piki žuželk, vdihavanjem okuženih delcev ali uživanjem okužene vode. Simptomi se zelo razlikujejo in vključujejo vročino, lokalno okužbo ali hudo bolezen dihal.
Čeprav je bolezen mogoče zdraviti z antibiotiki, lahko tularemija povzroči resne zdravstvene težave, zlasti če je diagnoza postavljena pozno. Zgodovinsko gledano so o bolezni poročali v večini zveznih držav ZDA, v nekaterih regijah in populacijah pa so bile stopnje incidence višje. K tem vzorcem predvsem prispevajo okoljska in poklicna izpostavljenost ter bližina divjih živali. Poleg tega se prebivalstvo v osrednjih državah in indijanskih skupnostih ali skupnostih staroselcev Aljaske pogosto sooča z nesorazmerno večjim bremenom bolezni.
Medtem ko so prizadevanja za nadzor in laboratorijski napredek v zadnjih desetletjih izboljšali odkrivanje primerov, je bolezen še vedno premalo prijavljena in slabo razumljena. Pomanjkanje preventivnega cepiva in spremenljivi klinični simptomi poudarjajo pomen okrepljenih ukrepov javnega zdravja in medicinskega izobraževanja za zmanjšanje vpliva na ranljive skupine prebivalstva.
Prijavljeni primeri tularemije po okrožju stalnega prebivališča - Združene države, 2011-2022
O študiju
Ta študija je uporabila podatke o nadzoru tularemije, sporočene CDC od leta 2011 do 2022. Primeri so bili razvrščeni v potrjene ali verjetne kategorije na podlagi kliničnih in laboratorijskih meril. Potrjeni primeri so bili določeni na podlagi izolacijeF. tularensisali titri protiteles kažejo vsaj štirikratno spremembo med vzorci seruma iz akutne in rekonvalescentne faze.
Poleg tega so bili verjetni primeri ugotovljeni z enim povišanim titrom protiteles ali detekcijo bakterije s fluorescenčnim testom ali verižno reakcijo s polimerazo (PCR). Vključitev metod PCR v letu 2017 je pomenila pomemben napredek pri diagnostičnih merilih. Raziskovalci so analizirali podatke o letnih stopnjah incidence po demografskih skupinah, geografskih lokacijah in klasifikacijah primerov.
Poleg tega so bile za izračun stopenj na 100.000 ljudi uporabljene ocene ameriškega urada za popis prebivalstva. Študija je preučila tudi časovne trende v primerih tularemije in ocenila vpliv sprememb v merilih nadzora in napredka v laboratorijski diagnostiki v preteklih letih.
Analiza geografske porazdelitve je vključevala kartiranje na ravni okrožja, demografski podatki pa so bili osredotočeni na starost, spol, raso in etnično pripadnost. Ta celovita analiza je omogočila identifikacijo vzorcev in razlik v pojavnosti bolezni. Za kontekstualizacijo opaženih trendov so bile upoštevane tudi razlike v metodah odkrivanja primerov, praksah poročanja o stanju in laboratorijskih tehnologijah.
Raziskovalci so razpravljali tudi o nekaterih omejitvah študije, vključno z morebitnim premajhnim poročanjem, variabilnostjo nadzora na državni ravni in vplivom zunanjih dejavnikov, kot je pandemija koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19), na zbiranje podatkov. Ti dejavniki poudarjajo potrebo po doslednih in robustnih praksah nadzora v državah. Namen rezultatov je bil zagotoviti strategije javnega zdravja za zmanjšanje incidence tularemije in izboljšanje diagnostičnih praks. Preiskava je potekala v skladu z etičnimi standardi in zveznimi zakoni.
Ključni vpogledi
Študija je pokazala, da se je pojavnost tularemije v ZDA med letoma 2011 in 2022 povečala za 56 % v primerjavi s prejšnjim desetletjem. V tem obdobju je bilo prijavljenih skupno 2462 primerov, od katerih jih je bilo 40 % opredeljenih kot potrjenih in 60 % kot verjetnih. Povečanje verjetnih primerov je delno posledica napredka diagnostičnih metod, kot je prehod na encimsko vezane imunske teste (ELISA), ki so bolj občutljivi, a manj specifični od prejšnjih aglutinacijskih testov.
Letne stopnje incidence so se gibale med 0,041 in 0,064 na 100.000 prebivalcev, s pomembnimi geografskimi in demografskimi razlikami. Štiri osrednje države - Arkansas, Missouri, Kansas in Oklahoma - so predstavljale polovico vseh primerov, kar kaže na koncentracijo okužb v teh regijah. Najvišjo starostno specifično incidenco so imeli otroci, stari od 5 do 9 let, in moški, stari od 65 do 84 let.
Stopnje v populaciji ameriških Indijancev ali domorodcev na Aljaski so bile približno petkrat višje kot v populaciji belcev, kar kaže na znatne zdravstvene razlike. Družbeno-kulturne in poklicne dejavnosti ter koncentracija indijanskih rezervatov v osrednjih državah verjetno prispevajo k temu povečanemu tveganju. Poleg tega so sezonski vzorci pokazali, da se je večina primerov pojavila med majem in septembrom, verjetno zaradi povečane izpostavljenosti vektorjem v toplejših mesecih.
Poleg tega je časovna analiza pokazala, da je število verjetnih primerov od leta 2015 dosledno preseglo število potrjenih primerov, pri čemer se je razhajanje začelo po razširitvi laboratorijskih meril leta 2017, vključno z odkrivanjem PCR. Medtem ko so izboljšane metode odkrivanja in povečano poročanje o primerih verjetno prispevali k povečanju incidence, raziskovalci verjamejo, da imajo lahko vlogo tudi drugi dejavniki, kot so okoljske ali vedenjske spremembe.
Študija je poudarila potrebo po ciljno usmerjenih preventivnih strategijah za ranljivo prebivalstvo in regije. Ugotovitve so tudi poudarile pomen usposabljanja ponudnikov zdravstvenih storitev za izboljšanje zgodnje diagnoze in učinkovitega zdravljenja, zlasti za ponudnike, ki služijo domorodnemu prebivalstvu, ki ima omejen dostop do specializiranih zdravstvenih virov.
Sklepi
Študija je poudarila trend naraščanja incidence tularemije v Združenih državah, ki ga poganjajo boljše metode odkrivanja in vse več poročil o primerih. Geografske in demografske razlike, opažene v študiji, so poudarile potrebo po ciljno usmerjenih preventivnih in izobraževalnih prizadevanjih za ranljive skupine prebivalstva.
Obravnavanje teh razlik s prilagojenimi javnozdravstvenimi pobudami, usmerjenim kliničnim usposabljanjem in izboljšanimi praksami laboratorijskega testiranja lahko zmanjša razlike v zdravju in izboljša rezultate. Raziskovalci CDC verjamejo, da lahko odprava teh razlik s pobudami javnega zdravja, zgodnjim odkrivanjem in pravočasnim zdravljenjem ublaži vpliv bolezni, zmanjša razlike v zdravju in izboljša rezultate za tiste, ki so najbolj ogroženi.
Viri:
- Rich, S. N., Hinckley, A. F., Earley, A., Petersen, J. M., Mead, P. S., & Kugeler, K. J. (2024). Tularemia — United States, 2011–2022. Morbidity and Mortality Weekly Report (MMWR), 73(5152), 1152–1156. DOI:10.15585/mmwr.mm735152a1, https://www.cdc.gov/mmwr/volumes/73/wr/mm735152a1.htm