Vpliv covida-19 sega dlje od virusa, s povečanim številom smrti zaradi drugih bolezni

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Motena oskrba med pandemijo Covid-19 je povzročila močno povečanje drugih nevotlih vzrokov bolezni in smrti, zlasti duševnih bolezni, malarije pri majhnih otrocih ter možganske kapi in bolezni srca pri starejših odraslih, ugotavlja danes objavljena študija BMJ. Na primer, novi primeri depresivnih motenj v starosti od 5 do 14 let so se med letoma 2020 in 2021 povečali za 23 %, število smrti zaradi malarije pa se je povečalo za 14 % med otroki, mlajšimi od pet let. Raziskovalci pravijo, da morajo prihodnji odzivi na morebitne pandemije ali druge izredne razmere na področju javnega zdravja mednarodnega pomena »preseči le obvladovanje okužb na...

Vpliv covida-19 sega dlje od virusa, s povečanim številom smrti zaradi drugih bolezni

Motena oskrba med pandemijo Covid-19 je povzročila močno povečanje drugih nevotlih vzrokov bolezni in smrti, zlasti duševnih bolezni, malarije pri majhnih otrocih ter možganske kapi in bolezni srca pri starejših odraslih, ugotavlja danes objavljena študija BMJ.

Na primer, število novih primerov depresije pri otrocih, starih od 5 do 14 let, se je med letoma 2020 in 2021 povečalo za 23 %, število smrti zaradi malarije pa za 14 % med otroki, mlajšimi od pet let.

Raziskovalci pravijo, da bodo prihodnji odzivi na morebitne pandemije ali druge nujne primere javnega zdravja mednarodnega pomena "morali preseči nadzor nad okužbami, da bi upoštevali dolgoročne posledice za sindemično zdravje."

Večina zdravstvenih storitev je bila med pandemijo močno prizadeta, kar ovira prizadevanja za preprečevanje in obvladovanje številnih bolezni. Še vedno pa je potrebna poglobljena analiza vpliva pandemije na druge vzroke bolezni in smrti.

Da bi to pojasnili, so raziskovalci na Kitajskem uporabili podatke iz študije o globalnem bremenu bolezni iz leta 2021, da bi simulirali breme 174 zdravstvenih stanj v letih 2020 in 2021 v različnih regijah, starostnih skupinah in spolih.

V analizo so bile skupaj vključene 204 države in ozemlja. Glavna merila zanimanja so bila incidenca (število novih primerov), prevalenca (število ljudi, ki živijo z boleznijo), smrti in leta preživetega življenja (DALYS) – kombinirano merilo količine in kakovosti življenja.

Najbolj prizadete so bile depresivne in anksiozne motnje skupaj z malarijo, pri čemer se je breme bolezni znatno povečalo v primerjavi z drugimi vzroki.

Na primer, s starostjo povezana stopnja pojavnosti malarije se je povečala za 12 % (na 98 na 100.000). Dnevne stopnje za depresivne in anksiozne motnje so se prav tako povečale za 12 % (na 83 na 100.000) oziroma 14 % (na 74 na 100.000), zlasti med ženskami.

Standardizirane stopnje pojavnosti in razširjenosti depresivnih motenj so se povečale za 14 % (na 618 na 100.000) oziroma 10 % (na 414 na 100.000), medtem ko so se anksiozne motnje povečale za 15 % (na 102 in 628 na 100.000).

Tudi stopnje razširjenosti srčnih bolezni so se opazno povečale, zlasti med posamezniki, starimi 70 let (169 na 100.000 za ishemično srčno bolezen in 27 na 100.000 za možgansko kap).

Znatno (12 %) se je povečala tudi standardizirana stopnja umrljivosti zaradi malarije (12 %), zlasti med otroki, mlajšimi od pet let, v afriški regiji.

Raziskovalci priznavajo, da njihove metode morda ne bodo v celoti zajele kompleksnosti in variacije pandemičnih motenj, dejavniki, kot so neenakomerna kakovost podatkov po regijah, morebitno premajhno poročanje in zapoznele diagnoze med pandemijo, pa so morda vplivali na točnost njihovih rezultatov.

Vendar pravijo, da je njihova analiza širšega obsega kot prejšnje študije in ponuja izvedljiva, politično pomembna priporočila za izboljšanje sistema zdravstvenega varstva.

Zato zaključujejo: "Ti rezultati poudarjajo nujno potrebo po okrepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, izboljšanju integriranega nadzora in informiranju strategij za podporo pravične pripravljenosti na prihodnje izredne razmere v javnem zdravju."

Ta študija poudarja, kako lahko podatki usmerjajo pametnejše okrevanje, da bodo prihodnje zdravstvene krize manj motile življenja in enakomerneje vplivale na prebivalstvo, pravijo raziskovalci v povezanem uvodniku.

Z vključitvijo teh spoznanj v načrte po pandemiji lahko države izboljšajo odpornost, pišejo. Posebni koraki vključujejo dodelitev proračunskih sredstev za osnovne storitve v nujnih primerih, krepitev primarne zdravstvene oskrbe, razširitev mrež za nadzor bolezni in dajanje prednosti univerzalnemu zdravstvenemu varstvu s poudarkom na prikrajšanih ali marginaliziranih skupnostih.

"Navsezadnje bo prepoznavanje in načrtovanje posrednih posledic pandemije rešilo življenja in pustilo zdravstvene sisteme močnejše in pravičnejše za prihodnje izredne razmere na področju javnega zdravja," zaključujejo.


Viri:

Journal reference:

Chen, C.,et al. (2025). Globalne, regionalne in nacionalne značilnosti glavnih vzrokov povečanega bremena bolezni zaradi pandemije covida-19: analiza modeliranja časovnih vrst študije globalnega bremena bolezni 2021. BMJ. doi.org/10.1136/bmj-2024-083868.