Število primerov raka dojke in smrti do leta 2050 naj bi naraslo – ali smo pripravljeni?

Število primerov raka dojke in smrti do leta 2050 naj bi naraslo – ali smo pripravljeni?

Do leta 2050 napovedujejo strm porast raka dojke – so zdravstveni sistemi pripravljeni? Prelomna študija razkriva zaskrbljujoče razlike v diagnozi, zdravljenju in stopnjah preživetja po vsem svetu.

Vsako minuto raka na dojki odkrijejo štiri ženske po vsem svetu in po ocenah za leto 2022 bo vsako minuto umrla ena ženska. V študiji, nedavno objavljeni v revijiNaravna medicinaMednarodna ekipa onkologov in zdravstvenih raziskovalcev je zagotovila obsežen pogled na trenutno in prihodnje breme raka dojke po vsem svetu, pri čemer je izpostavila stopnje incidence in umrljivosti ter poudarila nujno potrebo po izboljšanju strategij preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja.

Rak dojke

Razmerje med umrljivostjo in pojavnostjo raka dojke je do štirikrat višje v državah z nizkim HDI – 46 % žensk, mlajših od 50 let, z diagnozo v teh regijah umre, v primerjavi s samo 11 % v državah z zelo visokim HDI.

Rak dojk ostaja najpogosteje diagnosticiran rak pri ženskah in vodilni vzrok svetovne umrljivosti. Medtem ko so države z visokim dohodkom opazile izboljšave v preživetju zaradi zgodnjega odkrivanja in boljšega zdravljenja, se regije z nižjimi dohodki še naprej spopadajo z zakasnjenimi diagnozami in omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe.

Na pojavnost raka dojke vplivajo dejavniki, kot so reproduktivna zgodovina, izbira življenjskega sloga in genetika. Razvite države poročajo o višjih stopnjah zaradi daljše pričakovane življenjske dobe in sprememb življenjskega sloga. Vendar se države z nizkim in srednjim dohodkom soočajo z nesorazmerno visokimi stopnjami umrljivosti zaradi pozne diagnoze, neustreznih programov presejanja in pomanjkanja usposobljenih zdravstvenih delavcev.

Medtem ko so prizadevanja, kot je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) Globalna pobuda za raka dojke (GBCI), namenjena zmanjšanju umrljivosti z zgodnjim odkrivanjem in učinkovitim zdravljenjem, je samo sedem držav, vključno z Belgijo in Dansko, izpolnilo cilj pobude zmanjšanja umrljivosti zaradi raka dojke za 2,5 % na leto.

Veliko drugih držav napreduje, vendar ne dosegajo tega merila. Ta študija je proučevala trenutne trende in napovedala prihodnja bremena, povezana z rakom dojke, ter poudarila potrebo po globalnem ukrepanju za zapolnitev vrzeli v rezultatih raka dojke.

Trenutna študija

Incidenca najhitreje narašča med mlajšimi ženskami v državah z visokimi dohodki – na Japonskem, v Južni Koreji in Bahrajnu so zabeležili nekaj najstrmejših rasti.

V tej študiji so raziskovalci analizirali pojavnost raka dojke in umrljivost v 185 državah z uporabo podatkov Globalnega observatorija za raka (IARC) Mednarodne agencije za raziskave raka. Preučevali so trende z uporabo zgodovinskih podatkov med letoma 2008 in 2017, pri čemer so upoštevali spremenljivke, kot so indeks človekovega razvoja (HDI), starostna porazdelitev in regionalne razlike.

Za oceno sedanjega (2022) in prihodnjega (2050) bremena je študija uporabila starostno specifične stopnje pojavnosti in umrljivosti od leta 2022 do predvidene rasti prebivalstva. Raziskovalci so ocenili tudi napredek 185 držav pri doseganju cilja Svetovne zdravstvene organizacije o zmanjšanju umrljivosti, povezane z rakom dojke, za 2,5 % letno.

Študija je uporabila statistične metode za oceno pojavnosti in trendov umrljivosti, vključno z lokalno uteženimi regresijskimi modeli in ocenjenimi letnimi odstotnimi spremembami. Skupina je izračunala tudi razmerje med umrljivostjo in incidenco kot približek za dostopnost zdravstvene oskrbe, resnost bolezni in sistemske ovire pri zdravljenju.

Poleg tega so bili preučeni dejavniki tveganja, kot so debelost (povezana z 8–28 % primerov raka dojke), uživanje alkohola (4–16 %) in hormonski vplivi, da bi poudarili pomen preventive. Namen študije je bil tudi zagotoviti kritičen vpogled v socialno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na rezultate raka dojke, in uporabiti te informacije za usmerjanje globalnih politik za nadzor raka.

Svetovni trendi raka dojke

Avstralija in Nova Zelandija imata najvišjo stopnjo pojavnosti raka na dojki na svetu, s 100,3 primera na 100.000 žensk – več kot trikrat več kot v južni srednji Aziji (26,7 na 100.000).

Raziskovalci so ugotovili, da rak dojke ostaja najpogosteje diagnosticiran rak pri ženskah, z ocenjenimi 2,3 milijona novih primerov in približno 670.000 smrtnimi primeri v letu 2022. Medtem ko se države z visokim dohodkom še naprej spopadajo z visoko stopnjo umrljivosti, ki odraža dvoumnosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe zaradi izboljšanega odkrivanja in zdravljenja, se države z nizkimi in srednjimi dohodki še naprej borijo z visoko stopnjo umrljivosti.

Poleg tega so prihodnje projekcije pokazale skrb vzbujajoče povečanje, pri čemer se do leta 2050 pričakuje 3,2 milijona novih primerov in več kot 1,1 milijona smrti. Študija je tudi ugotovila, da se stopnje umrljivosti zmanjšujejo v 29 državah z zelo visokim HDI, vendar v sedmih državah, vključno z več v Afriki, Latinski Ameriki in Aziji. Avstralija je skupaj z Veliko Britanijo, Švedsko in Nizozemsko med državami, ki se soočajo z 2,5-odstotnim padcem umrljivosti na leto, z upadom za 2,1 % na leto.

Vendar so bile najvišje stopnje incidence raka dojke opažene v Avstraliji in Novi Zelandiji, kjer so starostno standardizirane stopnje dosegle 100,3 primera na 100.000 žensk. To odraža daljšo pričakovano življenjsko dobo in široko razširjene presejalne programe, ki odkrijejo več primerov v zgodnjih fazah. V nasprotju s tem je imela južna osrednja Azija najnižjo stopnjo incidence 26,7 na 100.000.

Opažene so bile tudi vse večje stopnje incidence med mlajšimi ženskami, mlajšimi od 50 let, zlasti v državah z visokim dohodkom, kar kaže na spremembe dejavnikov tveganja, kot so spremembe življenjskega sloga in reproduktivnega vedenja. Zlasti incidenca raka dojke pri mlajših ženskah narašča izključno v devetih državah, vključno z Japonsko, Južno Korejo in Bahrajnom.

Sedem držav, vključno z Belgijo in Dansko, uspešno zmanjšuje umrljivost zaradi raka dojk za 2,5 % na leto – dosegajo cilj Svetovne zdravstvene pobude za boj proti raku dojk.

Poleg tega je študija pokazala, da se države z nizkim HDI soočajo z nesorazmerno višjo umrljivostjo, kar pomeni, da več žensk z diagnozo raka dojke v teh regijah umre zaradi bolezni v primerjavi z ženskami v državah z višjimi dohodki. Ta razlika je bila v veliki meri pripisana poznim diagnozam, finančnim oviram za zdravljenje ter pomanjkanju specialistov za raka in radioterapevtskih ustanov.

Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da bodo gospodarski in demografski prehodi igrali vlogo pri prihodnjem bremenu raka dojke. Hitra urbanizacija, staranje prebivalstva in spreminjajoči se dejavniki življenjskega sloga lahko prispevajo k vse večji pojavnosti, zlasti v regijah v razvoju. Obravnavanje teh izzivov zahteva globalna prizadevanja za izboljšanje infrastrukture zdravstvene oskrbe, razširitev dostopa do kliničnih pregledov dojk kot stroškovno učinkovite alternative mamografiji v okoljih z nizkimi viri, spodbujanje vedenja za zmanjšanje tveganja in izboljšanje dostopa do pravočasne in učinkovite oskrbe.

Omejitve študije so vključevale morebitne netočnosti pri zbiranju podatkov, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki z nepopolnimi registri raka. Poleg tega so projekcije temeljile na trenutnih trendih in lahko podcenjujejo prihodnjo izpostavljenost, če se dejavniki tveganja še naprej povečujejo.

Sklepi

Na splošno so rezultati poudarili naraščajoče globalno breme raka dojke in izrazite razlike v preživetju med državami z visokimi in nizkimi dohodki. Študija je pokazala, da bo brez nujnega posredovanja stopnja umrljivosti še naprej naraščala, zlasti v okoljih z omejenimi viri. Krepitev zgodnjega odkrivanja raka dojke, izboljšanje dostopa do zdravljenja in obravnava dejavnikov tveganja, ki jih je mogoče preprečiti, so ključni koraki k zmanjšanju te naraščajoče krize. Raziskovalci so poudarili, da bi lahko v vseh državah, ki izpolnjujejo cilj 2,5-odstotne letne umrljivosti, do leta 2050 rešili skoraj 560.000 življenj.

Viri: